Woote meeriiji, depiteeji e Diiso diiwaan 2018 : Woote ukkuɗe

0
1763

Muritani ɓooyii waɗde woote, kono hono ɗe hikka ɗee meeɗaa yiyeede. Haa teeŋti noon to bannge keeweendi ɗaɓɓooɓe fiileede (kanndidaaji), e to bannge caɗtugol sabu keewgol woote. Ko woote 3 laawol gootol, kono eɗen mbaawi wiyde kadi ko “cuɓe 5” laawol gootol. Ko 97 doggol kanndidaa wonande depiteeji cuɓeteeɗi e nder leydi hee fof ; ngol rewɓe ngol ina waɗi 87 doggol kanndidaa ; 1 559 doggol kanndidaa meeri ; 161 doggol kanndidaa woote Diiso diiwaan. Fotde teemedere parti ina tawtoraa woote ɗee…Ɗee woote ina maantiniri kadi deeƴre e famɗude dille e tillisaaji. Ndeen, kampañuuji ko weltaare mawnde e jirwino heewngo. Ooɗoo kampaañ noon ina yoori kos : huunde ma a taw hollitoore baasal koɗingal Muritaninaaɓe les nguu laamu. Mbar maa muritaninaaɓe peeñnin ɗum e woote hee ? Nana yeeso men.

Muritani ɓooyii waɗde woote, kono hono ɗe hikka ɗee meeɗaaka yiyeede. Haa teeŋti noon to bannge keeweendi ɗaɓɓooɓe fiileede (kanndidaaji), e to bannge caɗtugol sabu keewgol woote. Ko woote 3 laawol gootol, kono ko cuɓe 5 laawol gootol. Woote depiteeji, woote meeruuji e woote Diiso diiwaan (njuɓɓudi kesiri ndagnaandi e woote referaandoom ɓennuɗe ɗee, pirtuɗe suudu Senaa ɗee). Ko cuɓe 5 sibu, garɗo wootde kala tottetee ko ɗereeji joy :

  • ɗerewol doggol ngenndiwol depiteeji (worɓe e rewɓe) ;
  • ɗerewol doggol ngenndiwol depiteeji rewɓe ;
  • ɗerewol doggol depiteeji departemaa ;
  • ɗerewol doggol meeri ; e
  • ɗerewol doggol Diiso diiwaan ; ko jiidaa e ɗerewol jaamburaagal (neutre).

Heen ɗerewol kala ina jogii wakannde mum bannge, woni bakane joy. Ɗerewol kala waɗetee ko e wakannde nde nanndi goobu, yeru ɗerewol doggol ngenndiwol rewɓe depiteeji ko “roos” (ɗeɓi wojjude). Ɗum jiidaa e keeweendi kanndidaaji, sibu doggi ngenndiiji ɗii ina mbaɗi, heen gootol (ngol rewɓe ngol) 87 kanndidaa, e goɗngol ngol 97 kanndidaa. Ɗuum waɗi ɗereeji majji ɓurde diraa juutde (hedde 60 cm), kono ɗuum haɗaani jelooɗe partiiji ɗii famɗude e mettude heɓtinde (Alla anndi no famarɓe jiyle e ɓe njiyataa binndol njogori waɗde !) Maa mbiyaa ma a taw 103 parti (ko jiidaa e partiiji ɗi laamu salii heɓtinde ɗii) ɗii fof hikka coobiima e woote ɗee.Ina gasa tawa ko ɗuum betti parti laamu nguu (UPR) haa ronki hoolaade, kañum fof noon e sakkunoode denndaangal peeje ngam hoonaade, no neworii, e woote ɗee. Sibu eɗen nganndi laamu nguu fewjiri woote ɗee ko no weliraa, ngu jaɓaani fewjidde e hay gooto so wonaa huunde e partiiji tawtoranooɗi kaaldigal cakkitiingal ngu yuɓɓinnoo ngal. Go’o ngu dotti lajal ñoosingal, ngu hesɗitini njuɓɓudi UPR wondude e ballal kaalisaaji laamu e julaaɓe heeriiɓe kam e njuɓɓudi laamu (huunde nde rewaani laawol), ngu toɗɗii Goomu Njiiloowu woote hono CENI (ɗo luulndo tawaaka), ngu momti doggol woote goodnongol ngol, ngu yamiri binnditagol e daawal daɓɓal (lebbi ɗiɗi), ngu salii tawtoregol sunnotooɓe woote ummiiɓe caggal leydi, ngu salii juurnitagol doggol woote… Maa mbiyaa ngu waɗii peeje kala mbele luulndo ngoo ina ronka feewnitaade, walla nii mbele ina gedda woote ɗee. Kono ma a taw luulndo ngoo faamii ɗum, sibu ɗuum addanaani ɗum wiyde ina gedda, naatii e pooɗondiral hee kam fof e waasde heblaade ɗum e famɗude jawdi, sibu, ko famɗi fof 97 parti ina tawtoraa woote ɗee. Maa mbiyaa nii, huunde haawniinde, ma a taw ko UPR ronki feewnitaade, kañum fof e tamde golle ɗee kañum tan gooto, kañum fof e tiimde e ngalu leydi ndii kañum tan gooto ina waɗa heen ko weli ɗum, kañum fof e tamde njuɓɓudi laamu nguu e huutoraade ɗum no weliraa (jaagorɗe, jagge konu, guwerneeruuji, perfeeji…) kam tan gooto. Waɗi en wiyde noon ko en njiyii hay mawɗo leydi oo ronkii hoolaade, kam e hoore mum ñoriima, fuɗɗiima oorngal (kampaañ) ko adii nde uddittee (njillu makko Neema e Kiifa). Kanko e jaagorɗe laamu nguu, ɓe njilliima gure mawɗe leydi ndii ngam waɗde kampaañ (yoga e partiiji luulndo ko baasɗi, ngalaa ko mbaɗiri kampaañ). Ko hakke makko waɗande parti mo o welaa kampaañ, kono laawol ina haɗi mo huutoraade ngalu ndenndaangu, woni ngalu buur kam e njuɓɓudi mum. Ndaa e nder njilluuji makko kanko mawɗo leydi oo, e cili keewɗi o joli ko e diwooje konu, o huutortoo ko njuɓɓudi laamu. Ina wiyee kala ɗo o arnoo o fuuptiima jagge UPR, o wiyi ɗum en alaa parti potɗo wootaneede so wonaa UPR ngam ɓe mbaawa siynude tuugnorgal maɓɓe ɓe lelni ngal, “so ɓe njiɗi o waɗa manndaa tataɓo walla nayaɓo” ekn. Ko ngaal tuugnorgal woni ? Ina sikkaa mawɗo leydi oo yiɗi ko dañde keeweendi ɓurtundi depiteeji, hedde tataɓe nay (3/4) depiteeji suudu sarɗi nduu. Ko o waɗata ɗiin depiteeji fof ? O yondintaako tan e heɓde keeweendi ndii (ko ɓuri feccere) ? Won wiyɓe waɗi mo fooɗanaade ɗuum, ko omo “soomi waylude Doosgal leydi ndii rewrude e ndiin keeweendi to Asaambele”, ko ɗuum kadi addani mo fusde Senaa. O wayla kuule dottuɗe manndaa hooreejo leydi e manndaaji ɗiɗi ɗee, mbele omo waɗa manndaa tataɓo. Ɗum noon, ndeke ko jaagorɗe makko kaalatnoo e manndaa tataɓo koo, hay so yimɓe cuwaa tawo yenaneede ɗum, won ko puɗɗii sooynaade heen. Yo Alla daɗndu Muritani !

To Nuwaasoot, jamma udditgol oorngal woote ɗee (kampaañ), kuuraa kuppii e Nuwaasoot tawi yoga e joɗle partiiji ina ngoni e kiirɗe mum en, haa heddii ɗo UPR waɗnoo dental mum ɗoo, ɗo wonnoo kanndaa ɓooyɗo ɗoo. Ɗuum firti ko njuɓɓudi laamu toppitiindi kuraa ndii tekkinanii UPR. Ɗumɗoo ina hiisee e nguyka woote. Ñalnde oon jamma, to kewu UPR too, ko mawɗo leydi oo gooto ƴetti ɗoon konngol. Hol to ardorde UPR naati ? Doosgal leydi (Constitution) ina haɗi hooreejo leydi jeyeede e ardorde parti. Kaawis !

E wiyde luulndo (FNDU), ngam udditde kampaañ makko woote lawɗuɗe ɗee, hooreejo leydi oo huutoriima diwooje 3 (ina heen ɗe konu) : heen ngoota nawi mo Kiifa, ɗiɗma kaa nawi mo Neema, tataɓa kaa itti mo Neema nawi mo Nbeykat Lahwash. Laaɗe ɗee ko jawdi buur, potaani huutoreede e golle keeriiɗe. « Darnde hooreejo leydi oo e kampaañ hee ina luulndi Doosgal leydi ndii kam e aadaaji demokaraasi, sibu won ɓeen jognaaɓe mbaawka laamu, ko wayi no ardiiɓe njuɓɓudo walla koninkooɓe, nattii hersirde arde ina ɓoornii comci konu e heedde yeeso kewuuji kampaañ parti laamu nguu, mbele mawɗo leydi oo ina welaa ɗum en, wooda ko ndañi heen ».

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.