Yoolayru gese Fori : yaakaare bonii

0
828
Yoolayru gese maaro Fori
Yoolayru gese maaro Fori

Ina teskee  e diiwaan daande maayo, haa teeŋti noon e diiwaan Gorgol, gila sooño ngoo duumii, remooɓe kuccani demal maaro. Ɗoo he Kayahyɗi gese mawɗe mbaɗaama, ɗum woni PPG 1 e PPG 2. Ɗeeɗoo gese hay sinno won caɗeele njiyaa to bannge ɗowngo majje, eɗe mbaɗi ngartam, eɗe cuuri ɓesnguuji keewɗi. Demal maaro ina waɗi nafoore no feewi : hannde so tawii a remii maaro a moƴƴiraama, a dañat maaro (ko ɗum ɓuri wuureede hannde to bannge ñamri), a dañat huɗo ina nafa jawdi no feewi, a dañat saaño, ɗum fof jawdi ina naftoroo ɗum. Firti ko demal maaro ina heewi ngartam. Ɗiiɗoo duuɓi sakket feeñii ko wiyetee gese maaro tokoose e nder kolaaɗe fori, ɗo jam sori no ceerno Njaay Saydu Aamadu heewi wiyde, tawi ɓe kuutortoo ko masiŋaaji motopompuuji tokoosi, kono ina teskaa ngatam keewɗam. Hikka noon e baawɗe Alla, ɗeeɗoo gese maaro ndañii caɗeele, heewɓe mboniraama. Remooɓe keblinooma no feewi ngam soñde ko faayodini, mbaɗii kopporeeje ngam soodde geɗe keewɗe : masiŋaaji pompooji diƴƴe, enngere, aawdi, liggini woɗɓe, ɗoofi kuɗooli, kiwi colli, ndawii ñallii kirndii, e wattan pini subaka tawi ko heewi yooliima : ko huunde muusnde, kono tan ko golle Alla. Ko waɗi koo yo a taw ko ɓural.

En keɓii jokkondirde e gooto e mawɓe remooɓe hono Ibraahiima Aamadu Njaay ɓurɗo anndireede Usmaan Ɓalewel to Jiinge. O waawii famminde en tigi rigi e ɗee caɗeele kewɗe.

Naamnal : Hol ko saabii ɗeeɗo caɗeele ?

Ibraahiima Aamadu Njaay (IANJ): Ina heewi ko saabii ɗum : ko ardii fof ko toɓo bettungu, ooɗoon sahaa heewaano toɓde, ndiyam ɗo ummirii ɗoo wonaa ɗoon ɗam ummortonoo, ko waame tan gummiiɗo jeeri, toon toɓi haa heewi, waame ɗee njuppii he waalo hee, ɗum woni gese ɗee njoolii. Geɗel ɗimmel ngel yowitii ko e ngaameela remooɓe ɓee, nde tawnoo won gese keewɗe ɓennduɗe potnooɗe soñeede, joom mum en ina cabbii masiŋaaji, so joomum en kuutironooma bafɗi mum en, ina wayi no keɓataa ɗeeɗoo caɗeele. Masiŋaaji garnooɗi ɗii kadi, ko masiŋaaji nayeeji tampuɗi, golle mum en ina leeli.

Hol to bonande ndee tolnii ?

IANJ : 1 480 ektaar woni gese demanooɗe. Heen 970 (66.08%) njooliima.  Coñaaɗe ko 424 (36.92%) ektaar, woodii masiŋaaji bonɗi heen.

Hol balle ɗaminaa ngam faabaade remooɓe ?

IANJ : Sarɗiyanke lolluɗo hono Saadaani idii arde toon ngam jokkondirde e remooɓe ɓee. SONADER, toppitiiɓe ndema, nuldii toon sete, caggal ɗum hooreejo SONADER e Waali Gorgol ngarii toon. Depiteeji e meeruuji diiwaan oo ngarii toon. Eɓe njiɗi ko fayi arde kaɓirɗe timmuɗe, ko wayi no masiŋaaji demooji, coñooji, ngona ɗoo he diiwaan gorgol ngam wallitde remooɓe, tawa nde soklaa fof ina waawa heɓeede, tawa wonaa yowitaade e masiŋaaji tammpuɗi. Gese ɗee ina poti hurleede gammbol ngam falaade diƴƴe. Wallitde remooɓe ɓee kadi engere.

Hol peeje baawɗe sakkeede ngam ɗee caɗeele mbaasa waɗtude ?

IANJ : E ɗaɓɓaande nde ɓe mbaɗi, eɓe naamndii kamɓe boniraaɓe ɓee, nde ndiyam ɗam  yaltintee e gese ɗee, eɓe cokli kaɓirɗe tokoose, aawdi e engere, ballal nguura, ballal kopporeeje e ƴeewde ruttude gooto fof ko boniraa koo. Eɓe naamndii gammbol ngam falaade diƴƴe.

Eɓe njetta heen Alla no feewi ko kanko tan anndi ko O waɗiri ɗum, yo yimɓe njokku golle, mbaasa hofde juuɗe. Ko jaayiya tan mo Alla haaji. Gardiiɗo SONADER, nde ari ndee wiyi yimɓe ɓee ngoni ko e waɗde Gasra, o wiyi gese ɗee ina potnoo jogaade haralleeɓe, no remiraa nii ina ŋakki njuɓɓudi.  Woɗɗondiraani e haala Waalii. No Alla waɗata haa balɗe seeɗa pawtii heen, kaayitol ummorii to jaagorgal kalfinaangal geɗe nder leydi (waalii fof heɓii ɗum) wiyde wonde kala to leppata yo reme, leyɗeele dokkooje ɗee ina kuli heege ina jogori waɗde, ɗuum waɗi sahaa ina ara, hay gooto yeeyataa, hay gooto hokataa, nde tawnoo eɓe kuli heege ina jogori waɗde : ɗum firti ko neɗɗo fof yo rem. Waaliiji ɗii e haakemeeji yo ɗow yimɓe ɓee, kadi SONADER maa ɓamte ƴellitee haa jogoo mbaadi ndi joginoo adan ndii. Eɓe kirjina yo yimɓe ndem. Kanko Waali, o wiyi Jiinge ko yeru moƴƴo wonande gure keddiiɗe ɗee : Jiingenaaɓe ngummiima ndemii, kollii laawol ɓamtaare ngam wallitde kisal nguura.

Annduɓe to bannge faggudu ina kawri, leydi waawaa ɓamtude faggude mum, ɗoon ɗo ƴellitaani ndema. Ɓuri moƴƴude ko ɓuri heewde ko ñaamaten yo a taw ko enen ndemata ɗum, hoto ngonen yowitiiɓe e woɗɓe. Leyɗeele so ina njiɗi heɓde kisal nguura, alaa e sago kirjinen, mballiten yimɓe e demal. Yeru ɗoo he leydi Muritani ina foti wallitde yimɓe haa kisna leyɗeele mumen, ɗum woni mo woni kala heɓana leydi mum kaayit jeyi leydi, laamu dartina dawrugol yiɗde heɓtude leyɗeele miskineeɓe, rewata heen ko wallitde yimɓe ɓee e kaɓirɗe e aawdi e engere e haralleeɓe ndema. Yontii leydi men natta yowitaade e leyɗeele goɗɗe e fannu nguura.

Usmaan Ñaan, hooreejo Catal FƁPM Kayhayɗi

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.