COP 15 : Nanondiral moƴƴal wonande keewal ciiri nguurndam

0
1174
Keewam ciiri nguurndam
Keewam ciiri nguurndam

Caggal COP 27 paatuɗo e kilimaa, COP goɗɗo, hono COP 15, Kawrital 15ɓal Jeyaaɓe e Nanondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe paatungal he keew-guurɗiwal, jooɗiima to Monreyaal to Kanadaa, tuggi 7 bowte (desaambar) haa 19 bowte 2022, e gardagol leydi Siin, ngam yeewtude ko faati e keew-guurɗiwal (Biodiversité). Ndee joɗnde ine himmi, sibu ande fotnoo dottude peeje kese toɗɗiiɗe winndere ndee kala ngam dartinde doostagol keew-guurɗiwol, e wiltinde ɗum, yeru yettaade faandaare wiltinde tataɓal leyɗe e diƴƴe ɗoo e hitaande 2030.

Caggal duuɓi nay termondire caɗtuɗe e balɗe sappo e jammaaji juutɗi kaaldigal, Dowlaaji190 mbaawi dañde nanondiral ngam dartinde bonnugol keew- guurɗiwal, nanondiral guurwuural wonande winndere ndee. Faandaare ngal « piɓondiral jam hakkunde men e tago », innirangal « nanondiral Kumming-Montréal » ko reende leyɗe, e maaje e eddaaji, hisna ɗum en he dorsingol e doostagol e boneeji kilimaa. Dowlaaji ɗii nanondirii he tuugnorgal golle ngam reende tataɓal (30%) ɗaŋre men ndee ɗoo e 2030, e yaltinde ballal 30 miliyaar dolaar hitaande kala faade e leyɗe pamare doole ngam wallude ɗum en he golle biyaaɗe ɗee.

Nanondiral ngal ine gaddii ɓesnguuji waali-wure en, anndiraaɓe reende 80% keew-guurɗiwal goodngal he Leydi hee, waggini kadi moƴƴitingol 30% leyɗe doostiiɗe, usta fotde feccere tanaa coomiiɗo he warñaame (pesticides). Ngam kadi ñawndude gagga kaalis teeŋtuɗo hakkunde leyɗe Rewo e Worgo, Siin sakkitii yo ballal winnderewal hitaande kala, faade e keew-guurɗiwal yetto, « ko famɗi fof, miliyaaruuji 20 dolaar » ɗoo e 2025, ngal yettoo, « ko famɗi fof 30 miliyaar dolaar ɗoo e 2030 ».

Ine jeyaa e kullon kon ngonka mum moƴƴinoytee, ene njoopaa he nanondiral ngal, ko wayi no « kooba e yeende geec, e woylel, e ngabu… » e won eddaaji puɗi nattuɗi heewde. Kono tan yoga e daraniiɓe taariindi ine kuli goɗɗugol laje dottaaɗe ɗee, sibu paaynugol ngonka kaa. Annduɓe ɓee kirjinii no feewi keñaragol golle : aadee bonnii ko ine tolnoo e 75% juɓɓe (yuɓɓooji) taariindi winndere ndee, ko ine ɓura miliyoŋ ciiri kullon ine kulanaa nattude woodde ; ndaa noon ko ine tolnoo e feccere dañal winndere ndee yowitii ko he tago e geɗe ɗe addanta neɗɗo. 

Haala kaalis noon teeŋtii he jeewte ɗee. Leyɗe worgo ɗaɓɓii nde cagataagal mum en, e darnde mum en tesketee, ɗe ɗaɓɓi e leyɗe galɗuɗe ɗee, ballal 100 miliyaar dolaar hitaande kala, ɗum noon, ko famɗi fof, laabi sappo ballal winndere ndee waɗata he keewal guurɗiwal. Leyɗe worgo ɗee teeŋtinii kadi no feewi cosgol booñ wonande keew-guurɗiwal, hono ko dañanoo ko ɓooyaani koo ngam huccande bonanndeeji kilimaa. Daɗndu nanondiral ngal ko feere maslahaa nde Siin sakkiti ndee.

Hol ko firti keew-guurɗiwal : keew-guurɗiwal joopii ko denndaangal ciiri e kala ko wuuri he dow Leydi (Ngaawe), walla ko wuuri he nder tippudi keeriindi. Ngal toɗɗii ko denndaangal ko rentata haa aaɓna nguurndam. Angal soomi denndaangal ciiri e mbaadiiji nguurndam (kullon, puɗi, koowooje ekn) kam e baylagol mum en e coftal mum en nder juɓɓe sato mum en.

Tolnooji tati ine keewi hiiseede heen : keew-guurɗiwal, keew-dontiwal, keew-guurɗiwal keeringal, e keew-guurɗiwal yuɓɓo-satowal.

– Keew-dontiwal ko keewal donte goodɗe he nder kala ko wuuri.  E nder kala heen ciirol walla hakkunde ciiri keewɗi, ine waɗi donte keewɗe gaaɓnooje goodaangal keewal mbaadiiji nguurndam, sifaaji ɓalliiji e guurɗiiji.

– Keew-guurɗiwal keeringal sifotoo kañum ko ciiri nguurndam. Miliyoŋaaji keewɗi eddaaji/ciiri ine ngoodi he Leydi, peccitaaɗi fawaade e ko heen ciirol kala heerorii (koowooje, jawdi, puɗi, pedane pobbi…). Ine sifee heen kadi won ɗeen geɗe, yeru wonande aadee : noordi nguru ɓanndu (raneeɓe, ɓaleeɓe…), noordi sukundu, noordi gite ekn. Ine sifee heen kadi keewal heen ciirol kala, nafoore mum…

– Keew-guurɗiwal yuɓɓo satowal sifotoo ko keewal juɓɓe, mbaadi mum en, walla ciiri tagooje guurɗe heen. Yeru, dow Leydi, eɗen tawa heen nokkuuji joorɗi (moraaɗe), nokkuuji mbooko (mbookaaɗe), nokkuuji bertiiɗi (kolaaɗe), dunli… Kadi, heen yuɓɓo fof ine waawi jogaade sifaaji keewɗi, yeru moraande ɓuuɓnde, moraande wulnde, dunndu rewiiru, ŋoriiru. Heen yuɓɓo kala won ko heerorii, ciiri guurooji he mum, no gollortoo, no siforii ekn. Ɗee tippule kadi ine naatnattondira, mbaylondira, ɗe ngonaa uddiiɗe.

Ko he maayirɗe kitaale 1980 miijannde keew-guurɗiwal wonti ngoƴa mawɗo, nde teskaa, faamaa, ko neɗɗo bonnata e/walla sarata yuɓɓo satooji goodnooɗi. Addi ɗum ko golle mbaylaandi, faggudeeje walla teeruweeje ɗe neɗɗo waɗata, yantude e ɓeydagol nguleeki weeyo ngol o saabii. Ko ɗuum addani Neɗɗo (Aadee) wiyeede ine jeyaa e saabiiɓe majjugol ciiri nguurndam keewɗi.

He « Pottital Leydi to Rio » e hitaande 1992, daawal mawngal taccaa : ko ndeen fuɗɗii hiiseede wonde kisnugol keew-guurɗiwal seerndotaako e Ƴellitaare duumiinde. Ko ndeen ndee winndannde himmunde, wiyeteende « Nanondiral paatungal e keew-guurɗiwal » winndaa, baɗɗingal he dow kala leyɗe ciifɗe ngal, to bannge hisnude keewal ciiri kullon, e to bannge daranaade feewnitde e wiltinde juɓɓe sato doostiiɗe walla bonnaaɗe.

Ustagol ciiri guurɗi ine battina he ngonka aadee. Yeru, nattugol woodde won ɗeen koowooje carooje bumangal hakkunde piindi ngordi e ndewri leɗɗe, ko wayi no ñaaku walla ndefton Alla, ine battini no feewi e coñal ndema.

So keew-guurɗiwal haalaama, haa arti noon e ciiri kulanaaɗi majjude, ɓuri heewde arde he hakkillaaji yimɓe ko kulle ɗe jaayɗe keewi haalde haala mum en e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, ko wayi no katamaawu walla ñiiiwa ekn. Kono yimɓe paamaani ɓurii ɗoon bonde to woɗɗi, sibu annduɓe ine kiisii nii maa taw ɗum ɓuri hay ɓeydagol nguleeki weeyo bonɗe.

Sibu, so en tuugniima e hiisaaji baɗaaɗi, hakkunde 150 e 200 kullel ladde ine natta woodde, ñalnde kala. Fotde 100 miliyoŋ ciirol jawdi ine wuuri he Leydi (so heewii) ; ɗum firti ko so en njahrii nii, ɗoo e duuɓi 1 500, maa en mumtu kon kullon fof he dow Leydi hee.

Ko goonga en tinataa birnagol ɗii ciiri fof, sibu jaayɗe kaalataa ko ɓuri heen heewde. Ko ɓuri heewde e ciiri majjooji ɗii ko koowooje, ko kullon tokoson, ko colli, ko leɗɗe. Haala mum en heewaani haaleede. Heen sahaaji nii, ko kulle ɗe cuwaa hay yiyteede, majjata ko adii nde nganndaten ɗum en.

Hol ko hulɓinii e majjugol ɗii ciiri ? Waɗi noon ko juɓɓule sato Leydi tuugii ko he keewal ciiri e mbaadiiji nguurndam he dow mum : kullel kala guurngel dow Leydi ine jogii darnde e nder yuɓɓo huuɓtodinngo ngoo. Kala heen gootel won ɗo heedi e juɓɓondiral juɓɓe ɗee. So ngel majjii, hay huunde lomtotaako darnde ngel darinoo ndee, callalal ngal taƴii. Ɗuum noon alaa e sago waɗa baɗte bonɗe he winndere ndee.

Yeru jooni, so en ƴettii nguura men : wiɗtooji ganndal baɗaaɗi kala ine kollita wonde keew-guurɗiwal ine moƴƴi he nguura. So ciiri jawdi, e puɗi, e pedane pobbi walla koowooje keewii he taariindi nokku, oon nokku ɓurata jogaade kattanɗe waylude geɗe maayɗe (yeru kaaƴe ekn), waɗta ɗum en geɗe guurnooje e ɓalliije. Yeru, leɗɗe ine mbayla maayndi, mbaɗta ɗum geɗe ɓalliije, jawdi nduroori waɗta ɗe geɗe guurnirɗe ɓurɗe ñisde, noon noon alaa ɗo haaɗi. Ɗo leɗɗe e koowooje e kulle goɗɗe ɓuri heewde fof, baylugol geɗe maayɗe ɗee ɓurata yuumtude. Ɗum noon keewal ciiri ine moƴƴina nguura nder leydi (wiiɗna). Ndeke so ciiri keewaani he yuɓɓo nokku, ngoon yuɓɓo nokku ine famɗi ko yeñtinta e geɗe nguura (leɗɗe, jawdi, koowooje) ɗe neɗɗo waawi ñaamde.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.