Gurel amen e njimaandi Koloñaal

0
2758

Gurel amen hoɗnoo ko e duuɗe e caaɗli, yor-yor tule ceene, ɗo ceeweele toɓatnoo mbaɗa beeli beeli, ɗo cayle e ciluweeje leewotonoo, ɓireteeɗi kuuna kayoo, njaabondira e gooleeje, caaɗli gese niiloo higgu, duule ndunngu cummba moosa, njalda e aynaaɓe, remooɓe e sippooɓe ngartida e dogtooji … Ndeen ko mu suka mi heewaani sokla, so wonaa mi ɓadoo baaba nde naange daaydaayni waɗi mbuuɗu, moolii e tule hirnaange, mbatooje ɗakkii, doombi corsorti, gedde nduuɓani luurooji, ndiwri toŋŋinii e dow leɗɗe, jamma wona e yiiwaade, koode ñaara e asamaan.

Baaba daara ni mi jaambareeɓe yawtuɓe.

Yooɗi-mi heen ko daari ngenndiyankooɓe jaddinooɓe koloñaal, maayi tawi maayaani e jaŋtawol ngenndi… Mi naamnoo baaba holi ɓeen ? Ko ɓe ɓaleeɓe walla ko ɓe woɗeeɓe ? Baaba wiyi mi : ɓeen ko Siidi wul Mullaay Seyn, Muhammed Ayda, Bakkaar wul Suwoyd Ahmed, Foodee Jaagili, Alamaani Daraame, Abdul Bookara Kan e woɗɓe.

E subaka noon e subakaaji huunde fof waylii wonande gurel amen, nde waɗɗiiɓe puccon, ɓe koppeteeji, wakkiiɓe petelaaji catii gurel amen, ɓe curi nay, remooɓe yoo sippooɓe alaa daɗoowo. Aɓe kaalaa haala ka mi meeɗaa nande : ka wonaa wolof, ka wonaa sooninke, ka wonaa Pulaar, ka wonaa Arab. Teskii mi heen ko aloo ! aloo ! labaa ! labaa !

Gooto e maɓɓe nantini « miin ko mi seef de wilaas, koloñaal wiyi on gale fof tati ɓireteeɗi, gay ‘’puwaa’, satalla nebam waɗa soldaat. Yo yaaw, haala mum jaabetaake.» Njiy-mi yeeso baaba am ina huɓɓa. Mbiy-mi « baaba ko ɓee ngoni ? » Baaba wiyi mi « ɓee ɓuri mboddi e yaare sooño bonde ». Ɗoon e ɗoon nay coggaa, sagataaɓe ndahaa. Ndañ-mi ɓoccitaade, miin e sehilaaɓe am min naatoyi e jaalol haayre. Gurel amen heddodii e baasal e yeeweende… So hiiri, nagge huunataa, gool teeɗataa, a nanataa so wonaa ŋeewaango boyiiru e ñuuñaango fowru. Mo njiyi-ɗaa fof na turii na jaggi e tiinde. Ɗoon min ngoondi yoftaade. Min mbaɗi kosɗe, min ndoga seeɗa, min ñekka seeɗa, min layalayta no goorooɗe. Jamma min mballina, ñalawma min ñallin. Minj keyɗa min ñaama kaakooli, min ɗomɗa min ɓuucoo ɗaɗi leɗɗe. Ɓerɗe piɓii, anniya goonga fiɓtotaako.

Wune dooki etee maayde soomi teddungal, faddini laajotooɓe ndimaagu. Gite am ceedii koloñaal mo gite korodde, omo yaɓɓa ɓee, omo dampa ɓee …

Rimɗunooɓe kank ngontii hannde jiyaaɓe. Ɗoon min coomii e huɗo, min nanndi e daƴƴe, min moolii e leɗɗe, min nanndi e jullaaje. Ɗoon gite kelaa, kaanabbe kaanaa, kure ndampi coneele. Ñalnde heen cuurki wonti cuuraay tooñaaɓe, kure kuljinni hiɗaaɓe. Koloñaal yani siɓaani taaɓal, gure firigaaji nootii e wulaango conndi ? Nay kawni ndoontii duumaale, ɓogi dahaaɓe taƴaa, ndimaagu jaaƴii, kisal nootii, jam ñalli waali e wuro e ladde.

Abuu Mborom Gelaajo

Kayhayɗi ñalnde 26/11/1982