Ñaawooje guut

0
1451
UNE.jpg

E lebbi cakkitiiɗi ɗii, laamu Muritani ko ko weri sawru tan. Kala ɗippuɗo, taƴanee kasoo duuɓi dutal ! Ñaawoore ɗo ɓuraaɓe doole potnoo fawde yaakaare, ko kuutorɗe ɗe laamiiɓe tami e juuɗe mum en, ina tooñira yiylotooɓe yooltude hujjaaji mum en. Wontii hankati, “ɗo dogee dañaama, ɗo huccee alaa”. Ko ɗuum heɓtii yimɓe fedde wiyeteende IRA fawaaɓe kuuge kasoo duuɓi 3 haa duuɓi 15, caggal nde leeptaa, sabu takkeende huunde nde tawaaka. 

E lebbi cakkitiiɗi ɗii, laamu Muritani ko ko weri sawru tan. Kala ɗippuɗo, taƴanee kasoo duuɓi dutal ! Ñaawoore ɗo ɓuraaɓe doole potnoo fawde yaakaare, ko kuutorɗe ɗe laamiiɓe tami e juuɗe mum en, ina tooñira yiylotooɓe yooltude hujjaaji mum en. Wontii hankati, “ɗo dogee dañaama, ɗo huccee alaa”. Ko ɗuum heɓtii yimɓe fedde wiyeteende IRA fawaaɓe kuuge kasoo duuɓi 3 haa duuɓi 15, caggal nde leeptaa, sabu takkeende huunde nde tawaaka. 

Ko ɗuum heɓtii jaaynoowo biyeteeɗo Seek Baay wul Seek Muhammed, berlinooɗo Kalifu faɗo, e yahdiiɓe mum ɗiɗo waɗnooɓe dille e ñaawirde (duuɓi 3 e duuɓi 2 kasoo) e sukaaɓe “Maani Chari Gazoil” .  Doole kisal leydi ndii ina nganndiraa wasre : ko ndeen wasre ɗe kolli sukaaɓe M25 e “Maani Chari Gazoil” e ko sakkitii koo tooñannge sanndarmori gonɗo km 25 Nuwaasoot tooñi jabba lollirɗo Yero Gaynaako… 

E tonngoode 149 en naamnditinooma « hol ko woni hakkunde laamu e IRA » ? Ngaal naamnal ñaawoore leydi ndii jaabtoriima ɗum kuuge kasoo juutɗe. Ko ɓe 13 jagganooɓe janngo mum e ɓaawo janngo mum pelɓondiral boowal Buuamatu, jeyaaɓe e fedde IRA, fawaaɓe kuugal kasoo, hakkunde duuɓi 15 e duuɓi 3.

E miijo Barahim Ebetti « ñaawoore ndee nuunɗaani. Laamu nguu ko ko yiɗi momtude yimɓe IRA, goɗɗum alaa, sibu alaa ko ɓe njotondiri e ɗee geɗe. » Bilal wul Dik, gooto e heedooɓe ministeer geɗe nder leydi e polisiyeeji 19 gullitinooɗi ɗii, wiyi aɓe njawi kuugal ngal, sibu ɓe naamndinoo ko 70 miliyoŋ kono ñaawoore ndee rokki ɓe tan ko 38 miliyoŋ. Banngeeji ɗiɗi ɗii kala mbiyi ko wullittooɓe mbele ñaawoore ndee ina waɗtee.

Eɗen ciftina tan ñaawoore ndee waɗii haala no feewi, tee heedooɓe yimɓe IRA ɓee mbattini ko geddude, nde kuuge ɗee ƴettetee ndee hay keedoowo gooto tawaaka.

Kamɓe wullitinooɓe ɓee ɓe ɗaɓɓiino yo Ñaawirde Warhoore (Cour criminelle) noddu jom boowal gaddungal haala ngal, heɗoo ɗum. Oon noddanooma nootii, haali ndaɓɓa, laaɓtuka. O wiyi o meeɗaa kalmaade hay gooto. Ko noon wonande geɗe goɗɗe jaltuɗe e ciimtol polis waɗi ngol, ngol o meeɗaa siifde. O wiyi nii omo sunii e pelɓondire baɗɗe ñalnde 29 suwee ɗee, tee, so Alla, o yiyaani hay gooto, hay fedde wootere caggal ɗee geɗe, o anndaa yimɓe IRA ɓee. O wiyi o waɗdiino e hoɗnooɓe e boowal ngal maslahaa, mbele ɓeen ina egga so lewru koorka maayii, tee omo faamondirnoo e maɓɓe. O hollii mette makko e pelɓondire baɗɗe ɗee tee o yamiraani hay gooto egginde wonnooɓe e boowal hee. Kaa haala ina luulndii binndi polis e wullitiiɓe ɓee gila dow haa les. Ko ɗum firti ? Ɗum firti ko ciimti wiɗto ɗo ñaawoore ndee tuugnii ɗoo, ko pentaaɗi ? Sikke naatii. Ñaawoore kasoo duuɓi potɗi nii noon fotaani tuugaade e geɗe tunwuɗe.

Ko ɗum addani pelle politik keewɗe wiyde wonde laamu nguu “ina huutoroo ñaawoore ngam ñawndirde luure politik”, ɗumɗoon noon “ina luulndii laawol”. Yanti heen “nannganooɓe ɓee mbiyi leeptaama mbele ina ngoongɗina ko takkaa koo”. Ɓe ngullitii, kono ñaawoore jaɓaani huccitande wullitaango maɓɓe. Yanti heen Muritani, leydi nganndiraandi warngooji, ina jeyaa e leyɗe ciifɗe Piɓondiral luulndingal leepte…

Haa e oo sahaa, ko leyɗe mawɗe mbammbunoo laamu Abdel Asiis sabu mum en sikkunoode won ɗo o heedani ɗum en e hare luulndiinde ownooɓe. Kono, kaayit mo dowla Amerik saakti e lewru mars 2016, kollitoowo laamu Muritani siifondiriino e Al Kayda nanondiral e hitaande 2010… kam e geɗe goɗɗe kaawniiɗe curɗe Muritani e baɗe ownooɓe kam e politik laamu nguu e sifaa kuuɓtodinɗo, ngoni ko e faamninde ɓe paamaano, wonde ardiiɓe Muritani ɓee njiɗaa peewal… Won heen nii ina koddiri wonde « Kuugal muusngal pawangal e Seek Baay ngal, kam e piggal sukaaɓe M25 e sukaaɓe ‘’Maani Chaari Gazoil’’ piyaa ko adii ɗuum ngal, e kuuge yimɓe IRA pawaa ɗee, ko jeertinaango ngo laamu nguu huccini e yimɓe fof ngam wiyde ɗum en “hankadi ko ngu pellitngu fiyde kala seppo, e muɓɓirde kunuɗe yimɓe doole.” Laamu nguu woni ko e etaade yaɓɓude kala wellitaare haala, e haɗde kala daranagol jojjanɗe aadee, e hakkeeji aadee ɗi doosɗe leydi ndii keptinani yimɓe fof ».

Yanti heen ina laaɓtani yimɓe fof ñawoore ndee rewaani laawol. Ko ɗuum addani Dental Dowlaaji Amerik wiyde “A min ngoƴaa no feewi kuuge muusɗe kasoo pawaaɗe hanki e yimɓe 20 jagganooɓe caggal pelɓondire baɗnooɗe ñalnde 29 suwee e Nuwaasoot, gila e laawol ñaawoore ngol haa yettii seedanfaaguuji ɗi Dowla oo holliti ngam fawde e jaggaaɓe ɓee kuuge… sappo e tato (13) e fawaaɓe kuuge ɓee njeyaa ko e fedde IRA, fedde haɓotoonde njiyaagu e nder Muritani… A min cunii no feewi e ko won heen mbiyi leeptaama koo. Dental Dowlaaji Amerik ina ɗaɓɓi wiɗto jooni jooni ngam laɓɓinde ɗee geɗe e bayyinde njeñtudi ngoon wiɗto, e ñaawgol yimɓe waɗɓe ɗee geɗe bonɗe”. E Dental Orop wiyde : « A min ngoƴaa haala nanniika kollitoowa jaɓɓugol ɓurtungol laabi ñaawoore, gila e laabi ñaawoore Muritani e hoore mum haa e laabi Piɓondiral Winndereewal luulndingal Leepte ngal Muritani jeyaa e mum. E min ɗaɓɓira laamu Muritani wiɗto luggo, yaawngo faatungo e ɗee geɗe, kam e takke leeptugol. A min njokki rewindaade ɗo ɓadii oo doosiyee kam e sifaaji mum to bannge ñaawoore ».

Ñaawooje goɗɗe mbaɗii ko ɓooyaani koo, tee njoofiri ko kuuge kasoo kaawɗe yimɓe.

Yeru, ñalnde 14 sulyee 2016, Ñaawirde Nehdi (Cour correctionnelle) fawii e biyeteeɗo Seek Baay wul Seek Muhammed kuugal duuɓi tati kasoo, sibu werliima kalifu jooɓnaaɗo konngol guwarnama faɗo. Ko noon kadi sukaaɓe njoyo (5) hollunooɓe mette mum en e ñaawoore makko ndee ñaawraa, pawaa kuugal kasoo duuɓi ɗiɗi.

“Geɗe kaawniiɗe ina mbaɗa e leydi hee, mettuɗe faamde. Neɗɗo fella neɗɗo, woppee ina yaha e haaju mum. Walla jaggiree sanngara, nanngee seeɗa woppee, sabu ko ɓiy Seneraal walla neɗɗo toowɗo e laamu hee. Ɗaɓɓooɓe hakkeeji mum en, walla suurtooɓe fenaande nanngee, cokee, leeptee, ñaawee kasoo duuɓi dutal !” Hono kuugal pawangal e yimɓe IRA walla oo berliiɗo neɗɗo faɗo, yettaaki ɗum. Walla kadi jahatnooɗo haaju mum, wiyaani, waɗaani, yimɓe laamu fotnooɓe reende ɗum, tooña ɗum, piya ɗum.

Ko hono ɗuum heɓtii suka jabba (rappoor) biyeteeɗo Yero Gaynaako (Yero Abdullaay Soh) ñalnde 16 ut 2016. E wiyde makko kanko Yero, « O umminoo ko Ɓoggee, nde o ari poosto sanndarmori gonɗo kilooji 25 ko adii Nuwaasoot, sanndarma gooto ɗoofi mo e oto, naatni mo e cuurel mum en, ɓe ƴattii mo, ɓe piyi mo, ɓe ngoppiti mo, o anndaa fof ko o waɗi ». Ko ɗum waɗi parti luulndo gooto winndude « Parti amen ina ñiŋa ɗee baɗe luulndiiɗe laawol, luulndiiɗe diine lislaam, luulndiiɗe hakkeeji aadee, ɗe nganndu-ɗaa ngoppaani hay gooto tee baawɗe yande e denndaangal ceŋɗe luulndo ngoo ».

Haa yeeso ko laawol !

Muttaar