Lamin Gey, hooreejo gadano suudu sarɗi Senegaal

0
2360
Lamin Gey hooreejo Asaambele Senegaal
Lamin Gey hooreejo Asaambele Senegaal

Gidiiɗo wonde hooreejo suudu sarɗi (Asaambele) Senegaal wiyetee ko Lamin Gey. Hikka waɗi duuɓi 50 ko o sankii, sibu ko ñalnde 10 suwee 1968 wonnoo. O jibinanoo ko 20 settaambar to Mediin (ko anndiranoo Sudaan farayseejo, Mali hannde).

Caggal nde o heɓi lisaas makko ko faati e sariya to Pari, Lamin Gey arti Senegaal, o janngini hiisa to ekkol normaal William Ponty. Hufet Boñi (hooreejo Koddiwaar gadano) ine jeyanoo e almudɓe makko. Caggal ɗuum o winnditii ngam wonde keedoowo (awokaa) to Duɗal sariya Pari, ɗo o heɓi doktoraa makko e desaambar 1921.  O woni ñaawoowo. E hitaande 1923 o naati SFIO (Catal Fedde Ubriyeeji to Senegaal) ngam « ittude baasal, ittude ɓoggol Farayse, momtude ɓurondiral bonngal hakkunde jeydaaɓe e leydi ». O woni meer Ndar e hitaande 1925, kono o woppi ñalnde 2 abriil 1927, o sosi Parti Sosialist Senegaal.  Ñalnde 13 abriil 1945 o heɓi gooto e hujjaaji makko, so mbayliigu sariya kaɗnooɗo rewɓe senegaalnaaɓe hakke wootde (ndeen ɓe kiisetenoo ko ɓe faraysenaaɓe). Innde makko ina nawdee kadi e sariyaaji ɗiɗi ittuɗi ɓurondiral e Senegaal e nder Afrik farayseejo no diidorinoo. Sariya gadano oo, keɓtinoowo wonde denndaangal hoɗɓe e leyɗe Outre-Mer (Gaɗa Maayo*) ko faraysenaaɓe, wootaa ko ñalnde 7 mee 1946. Ɗiɗmo oo, ganndiraaɗo « sariya 30 suwee 1950 » heɓtini ko potal to bannge njoɓdi e faayiida hakkunde denndaangal foksineeruuji siwil e koninkooɓe gollotooɓe e leyɗe Outre-Mer.

Lamin Gey ko neɗɗo keewnooɗo softeende. O woniino kadi meer Ndakaaru fotde duuɓi 16 (1945-1961), o woniiɗo Jonaaɗo leydi Farayse to Diiso Faggudu e Renndo Fedde ngenndiije dentuɗe (1952-1957). Hakkunde desaambar 1960 e mars 1968, o toɗɗitaama laabi 4 hooreejo Asaambele Senegaal. E kiris desaambar 1962, o heedani Senngoor, tee, ko e nder galle makko batu depiteeji jooɗii ngam liɓde Mammadu Jah e ittude ɗum e ardorde Diiso.

* leyɗe Outre-Mer (Gaɗa Maayo) : E oon sahaa ɗum joopii ko leyɗeele gonɗe e njiimaandi koloñaal Farayse.

Ƴoogirde : ndarinfo.com

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.