Daarti : Laɓɓitingol tagegol Aadama

0
722
Natal Daari annabaabe
Natal Daari annabaabe

“… nde geno yiɗi tagde Aadama (JKM) ndee, o lonngini leydi ndii, O wiyi ɗum “maa mi tag tagoore duumotoonde e dow maa, ina e ndeen tagoore ɗooftotooɓe mi, ina e maɓɓe kadi woofooɓe mi.”

Hono biyateeɗo Kasaayi wiyi e nder deftere mum, nde geno yiɗi tagde Aadama (JKM) ndee, o lonngini leydi ndii, O wiyi ɗum “maa mi tag tagoore duumotoonde e dow maa, ina e ndeen tagoore ɗooftotooɓe mi, ina e maɓɓe kadi woofooɓe mi. Ɗooftotooɓe mi ɓee, maa mi naatnu ɗum en Aljanna, woofooɓe mi ɓee, mi naatna ɗum en jeynge. Caggal ɗuum, geno neli Jibriil (JKM), yo yah nokkana ɗum leydi nokkanɗe jonɗe. Ko ndeen Jibriil jippii e leydi, yiɗi nokkude e mayri, leydi woondini mo, ndi wiyi mo : “mbiɗo woondira teddungal nelɗo ma oo, hoto mem am. So a memii kam, maa Leydi ndii fof huɓɓu jeynge nge ñifataa. O añi memde leydi ndii ngam woondoore ndee, o ruttii to joom makko. Nde o yettii to joom makko, o wiyi ɗum : “ eehey maa joomi am ! Mi yettii ma to leydi too, ndi woondirii ma woondoore saɗtunde. Miin ne, ngam ndeenɗoon woondoore, mi añii memde ndi. Ko ɗuum addani mi ruttaade.” Geno joom baawɗe oo wiyi : “ mi tinii ɗuum.” Caggal ɗuum geno toowɗo oo neli maleyka biyateeɗo Miikaayiil yo yah to Leydi too, nokka heen nokkannde, addana mo. Miikaayiil yahi to Leydi ndii, nde o yettii o woni e nokkude, Leydi ndii woondi hono no ndi woondirannoo Jibriil nih, kanko ne, woondoore ndee ina teddi e makko, o añi memde ndi, o ruttii to geno jom baawɗe oo, o haalani ɗum ko o yiyi, hono ko gadinooɗo mo oo yiynoo koo. Ko ɗuum tagi, hay huunde o memaani e mayri. Geno toowɗo oo neli Israayiil to Leydi. Nde Israayiil jippii ardi ko doole mawɗe ngam geno yoornu ndi, yirbiti ndi haa ndi sarii. Israayiil foocci junngo mum feewde e Leydi, ndi woondi hono no ndi woondirannoo musiɗɓe makko adinooɓe ɓee nii. O wiyi ndi : “ yamiroore geno ndee ɓur-mi hulde e woondoore maa ndee ”. o nokki e mayri banngeeji mayri nay ɗii kala, fuɗnaange, hirnaange, rewo e worgo e denndaangal ƴiiɓirɗe mayri, tule mayri, kaaƴe mayri, dow mayri e les mayri, o addi, o joɗɗini ɗum e yeeso geno ceniiɗo oo. Kono nde Israayiil nokki Leydi ndii, addani geno toowɗo oo, geno naamndii mo, wiyi mo : “ nde leydi woondi ndee, hol ko njaabi-ɗaa ndi ? ”  O wiyi : “ mbiy-mi ndi : “ yamiroore maa e kulol wonande maa ɓuri haande ɗo am ɗoo e woondoore mayri ndee”.” Geno toowɗo oo wiyi : “ ndeke ko aan ɓuri haandude wonde Maleyka maayde”. Ko ɗoo Israayiil fuɗɗii toɗɗeede Maleyka maayde. Ko adii ɗuum, Maleyka toppitiiɗo maayde woodaani. So ɗum ɓennii, nde Israayiil nokki leydi ndii yahi, e wiyde winndooɓe, leydi ndii woyi ngam ko ustaa e mayri koo. Geno lonngini ndi, wiyi ndi : “yaama mi artiran maa ko ittu-mi he maa koo.” Ko ɗuum waɗi geno wiyi e nder Ɓuraana mum : “ ko e mayri min tagi on, ko e mayri min nduttata on laawol goɗngol ”. simoore Ɗahaa, kaawise 55. Refti heen ko Geno toowɗo oo, yamiri Israayiil yo joɗɗinoy ɗeen ɗoon nokkanɗe to damal aljannaaji. Israayiil joɗɗini toon, geno toowɗo oo yamiri Maleyka mbelemmaaji yo renndin nokkanɗe ɗee, jiiɓa ɗum en, tawa o jiiɓiri ɗum ko ndiyam keelelam.

So ɗum ɓennii geno yamiri Jibril yo addan ɗum e nokkanɗe hee, nokkannde leydi ndaneeri ndii, ndi nganndu-ɗaa ko kañum woni ɓernde leydi, ko heen o tagi annabaaɓe. E wiyde winndiyanke Kisaayi, caggal ɗumɗoon ko heddii koo fof jiiɓaa waɗaa morlere wootere mawnde. Ndeen ɗum waɗtaama morlere wootere, nde accaa ɗoon ko ina tolnoo e capanɗe nay hitaande, haa ɗum ɓeydii jiiɓondirde ko ina tolnoo e capanɗe nay hitaande goɗɗi haa ɗum wayi no mbaadi ɓakkere loonde nih. Ko caggal ɗumɗoon kadi nde maahaa, nde waɗaa ɓalndu no ayaawo neɗɗo nih, ɗum lelnaa e dow laawol Maleykaaji ina ŋabba heen ina telloo. Ɗum duumiima ɗoon kadi capanɗe nay hitaande e ndiin ɗoon mbaadi.

Ko addani geno tedduɗo oo wiyde e nder Ɓuraana mum tedduɗo oo, “mbele araani e neɗɗo tuma nde o laataaki hay hunnde e nder aduna ko o mo siftoree” simoore neɗɗanke, kaawise : 1. Hono winndiyanke Ibnu abbaas wiyi : “ tuma ooɗoon, ko capanɗe nay hitaande”. Hono biyateeɗo Saalibi wiyi : “geno toowɗo oo, nde renndini ɓakkere Aadama (JKM), ƴiiwoole toɓo soklaaji e sunuuji toɓi e dow ayaawo ɓalndu nduu capanɗe nay hitaande, refti heen kadi toɓaa e dow majjum capanɗe nay hitaande mbelemma e fooftere.” Ko ɗum tagi soklaaji ɗii e sunaare ndee ɓuri heewde e neɗɗo e mbelemmaaji e fooftere ndee. Refti heen ko geno feññinii Aadama (JKM), e ngoodaagu he dow leydi, njuuteendi mum ko capanɗe jeegom diraa, geno waɗi e nder ɓalndu makko kanko Aadama teemedde tati e capanɗe ɗaɗol e teemedde ɗiɗi lefol ɗum woni nguru nguu e sappo e ɗiɗi jokkorde. E nder hoore ndee o waɗi heen gudde jeeɗiɗi, ɗum woni gudde kine ɗiɗi, gudde noppi ɗiɗi, gudde gite ɗiɗi e hunuko. Ko ɓuri heewde e tagoore wuurnde he dow leydi ndii ko ɗum jogii. Refti heen ko o waɗani mo juuɗe ɗiɗi, koyɗe ɗiɗi, ko jiidaa e ɗeen geɗe goɗɗe ceŋiiɗe e ɓalndu neɗɗo. Ko nih geɗe neɗɗo timmiri e tagoodi mum, moƴƴere woodanii geno tagɗo tagooje kala.

Jibriil Muusaa Joop

Ine jokka e tonngoode 189

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.