Naamne 5 ngam paamen kewkewe Mali

0
1615
kuudetaa he Mali, IBK yanii
kuudetaa he Mali, IBK yanii

Gila 10 suliyee 2020, Mali woni ko he iiñcuru mawndu. Seppooji he pelɓondire keewɗe mbaɗii toon hakkunde haa waɗi maayɓe heewɓe. Ñalnde alkamiisa 23 suliyee 2020 hooreeɓe leyɗe Ganaa, Niiseer, Senegaal, Koddiwaar e Niiseriyaa njilliima Bamako ngam etaade kam enne maslude hakkunde luulndo M5-RFP (Dillere 5 – Dental Doole Ngenndiyankooɓe) e gardagol Almaami Mahmuud Dikko, e Ibraahim Buubakar Keytaa (IBK), hooreejo leydi Mali. Ɗuum ko caggal nde lappi ɗiɗi CEDEAO nulnoo toon ndonki dañde oon maslahaa. Haa hannde ne M5-RFP ko ko nangtii e ɗaɓɓaande mum yo IBK woppu laamu.

  So en njiɗii faamde ko addani Mali huɓɓude kadi caggal warngooji añamleñamaagu (feewde e Fulɓe e Haaɓe e Tuwareg en), eɗen mberloo naamne joy, eto-ɗen jaabtaade ɗe, mbele kumpito-ɗen ɗee kewkewe ɗe Malinaaɓe ngaadorii. Yedditii naamnoo Muusaa Tarawore, e Aamadu Tumaani Tuure, e Jonkunnda Tarawore.

Naamnal 1 : Ko addani ɗii jayli huɓɓude ?

IBK adii fiileede hooreejo leydi ko he hitaande 2013, o fiiltaa kadi he 2018. Ko ɗoon o fuɗɗii yiyde yeeso makko yedditiiɓe piilngal battanal ngal, sabu nguykaaji. Teeŋti noon caggal piilngal terɗe Jakkaa Ngenndiijo maɓɓe nder lebbi Mbooy (mars)  e Seedto (abriil) ɓennuɗi ɗii. Mbunndi-ɓunndi nder COVID-19 … Ko adii nde piilngal joofata tawi gooto he jattiniiɓe nder luulndo dawrugol, woni Sumayla Siiseh biftaama nder takke seɓɓitiiɓe. Teskaama kadi heewɓe e yuɓɓintunooɓe piilngal ngal kam enne ndiftaama, won heen nih seɓɓitiiɓe mbarii ɗum en; ɓeto fiilooɓe ɓee alaa no foti so yerondiraama he limoore ɓesngu fotɓe « wootde ». Ñaawooɓe Suudu Doosɗe (Conseil Constitutionnel) waɗti heen kadi ustude ɓe ngondaano e IBK, ko ina tolnoo e yimɓe capanɗe-tato mbaɗtaa he senngo IBK. Luulndiiɓe ustaa, IBK ɓeydanaa. Haɓtaare neeɓataa. Nder lewru Duujal (mai), saliiɓe IBK ndenndi mbaɗi maalde, catii Almaami kormaaɗo jaɓanaaɗo, oon woni Imaam Mahmuud Dikko. Ɓe kawri yo ɓe pottu nder mbeddaaji Bamako ñalnde 5 Korse (mars), ɓe inniri dillere maɓɓe M5-RFP (Dillere 5 – Dental Doole Ngenndiyankooje). Ɓe ɗaɓɓi yo Jakkaa Ngenndiijo (Suudu sarɗi) firte, laamu cabborgu toɗɗee, tawa ko kamɓe cuɓii mawɗo Jaagorɗe, yo terɗe jeenay Ñaawirdu Doosɗe lomtinire woɗɓe, ngati ko ɓe jinnganooɓe IBK e wondiiɓe mum.

Ñalɗi ɗiɗi gadani seppo maɓɓe njoli ko 5 e 19 Korse (suwee). Dara kewaani so wonaa jam. Jeewte puɗɗii hakkunde maɓɓe e IBK. Kono ñalnde 8 suliyee, IBK yaltini haalannde nder telewisoŋ. O hesɗitini hoolaare makko he Gardiiɗo Jaagorɗe, Buubu Siiseh ; o salii noon yaaɓande firtude Jakkaa Ngenndiijo ngati e wiyde makko ɗum “ ɓelsintu fiilanooɓe ɓee jonɗe mum en ɗe kaandi ”.

He aljumaa10 suliyee, M5-RFP ƴelliti daande mum dow, wiyi loppet. Ɓe noddi ɓesngu Mali nde hollirta geddere mum kala golle nder denndaangal wertaango Mali. Ɗo Bamako ɗoo, seppooji ɓamti kadi, seppooɓe naati nder galleeji ceedanteeji laamu. Kono soofaaji njani e maɓɓe kolli ɓe ndoolndoolaagu. Lowre geese wiyeteende Maliweb winndi, jeertini, haawaa piggal ngal seppooɓe ɓee piyaa ngal : “dara hollitaani ndee bonannde fawaande he seppooɓe ».

 Naamnal 2 : Holi no ndee dillere luulndiinde jibiniraa ?

Ine teskini gila ko ɓooyi ɓesngu Malinaaɓe weltaaki. He tuma suɓngooji terɗe Jakkaa Ngenndiijo, seɓɓitirii, « diftagol luulndiiɗo Sumayla Siiseh, kam e nguykaaji teskaaɗi nder majji… ɗum hebbitii keewngal ». Ɓesngu Mali muñtorii hankadi, caru e iiñturu ina pawondiri haa keewi.

Mettere fenndiima nder Malinaaɓe gila gaañanɗe 2012. « Mali wuuri ko he mbaasaagu ndeenka, iiñturu to renndo ɓurtunde » : feccere he leydi Mali wonaa he njiimaandi laamu Mali, seɓɓitiiɓe e « jihaadiyankooɓe » ina pelɓondira, goodal laamu Farayse saltaama, pelɓondire leñameeɓe ɓeydiima heewde. Sagataaɓe njiyaani kuccam moƴƴam nguurndam mum en. Dirtinooɓe ngalu laamu mbeejnaaɓe (hoore maɓɓe ko Karim Keyitaa, ɓiyi IBK) ; jannginooɓe naati geddere golle ko ina wona jooni lebbi jeeɗiɗi, ngam ɓeydaneede joɓɗeele mum en …Doggol caɗeele ngol ina juuti haa ɓurti haa addana wiɗtooɓe dawrugol wiyde « ɓesngu Mali muñtorii hankadi ».

So kaa ngonka mettuka ƴeewtaama, aka hollira juggere dawriyankooɓe e hono no wiɗtiyanke Beremaa Eli Dikko wiyri nii. Nde wonnoo Malinaaɓe kaaɓanii ɓee dawriyankooɓe « fenooɓe wujjooɓe ngalu ñalnde kala », ɓe ndeftii neɗɗo diiniyanke, baawɗo ardaade ɓe, kattanɗo jattinaare huccita he laamu soodaaɓe wujjooɓe. Beremaa Eli Dikko ɓamti daande wiyi : « Malinaaɓe ngoongɗinii hankadi dawriyankooɓe fof ko gootum. Ndeke, ɓayri ɓe njuggii, alaa ko heddinii ɓe so wonaa rewde he ceernaajo bayɗo no Imaam Mahmuud Dikko ngam roondoo caɗeele maɓɓe ».

Naamnal 3 : Holi jeyaaɓe he ndee tallalde luulndo ?

Hay sinno Imaam Mahmuud Dikko ko neɗɗo jiɗaaɗo jaakoraaɗo, M5-RFP kañum ko « ngolwa ka koye jeeɗiɗi ». Kanko Bereema Eli Dikko o seedtii o wiyi : « M5-RFP ko dillere jilik-mbaay-mbaay mooftunde yimɓe ɓe njiidaa faandaare. Ina heen yimɓe renndo « siwil », ina heen dawriyankooɓe, ina heen kadi ɓe ngalaa too ngalaa gaa ». Eɗen ciftina ina tawee he M5-RFP terɗe heerto wiyeteengo FSD (Front pour la sauvegarde de la démocratie/ Maalde ngam danndude demokaraasi). Ina tawtoraa kadi fedde yiɗɓe Imaam Mahmud Dikko (CMAS), EMK (Espoir Mali Kura/Yaakaare Mali Mawngo) mo Sheex Umaar Sisoko (fanniyanke « sinemaa », meeɗii wonde Jaggal laamu), ceedtoraaɗo laataade neɗɗo « nananke ».

Hay sinno Imaam Mahmuud Dikko ko ceernaajo dowluɗo ardii dille M5-RFP, ɗum addantaa dillere ndee siforeede ko diiniyankoore. Woɗɓe, teelɗuɓe anndaaɓe darjuɓe, ina tawee he dillere ndee. Kamɓe fof ɓe cuurtii caɗe IBK. Kono so dille bayɗe nih seertude ciiri ndentii, alaa-e-sago ɗe ceerta miijooji e darnde. Ɗum addani jaayndiyanke biyeteeɗo Caroline Roussy wiyde : “ Darnde Imaam Mahmuud Dikko heen sahaaji wayi ko no « ndiyam laana » nih ; omo seerti he rewɓe he makko naamnotooɗo yo IBK jippo gannginorde laamu, kanko o meeɗaa noon wiyde”. Kadi, ɗoon ɗo woni heen ɗaɓɓata nde Jakkaa Ngenndiijo firtatee, woɗɓe mbiya ɗuum tan yonataa. Nde wonnoo Imaam Mahmuud Dikko yiɗaa roondaade lefol dawrugol, ɗum jibini mijooji ceertuɗi baŋ-yoo-baŋ”.

Eɗen teskoo kadi Imaam Mahmuud Dikko ina jogii won ngaal jotondiral e IBK. He hitaande 2013, o wallii mo e fiilngo hooreyaagal, kono he 2018 o heedanaani mo, o wallaani kadi hay gooto goɗɗo.

Naamnal 4 : Holi Fayndaare Imaam Mahmuud Dikko ?

He fawaade e haala makko, Imaam Dikko wiyata sahaa kala ko o ɗaɓɓaani lefol laamu. Kono konngol makko ina teddi he yimɓe, omo hiisaa sanne. Ko ɗum tagi nde ardiiɓe M5-RFP njaggetee ndee, yimɓe uddi saraaji galle makko, kaɗi “poliseeɓe” yettaade mo. Ɗuum ittataa o seerataa he noddude deeƴere. O wiya yimɓe hoto mbonnu geɗe denndaaɗe e ɗe yimɓe heeriiɓe. Kono eɗen nganndi weeɓantaa mo rewnude seppooɓe ɓee fof he laawol e deeƴere nde wonnoo ina heewi loowte. Maa ɗum tiiɗtin noon yiɗde e korsa yimɓe njogii he makko, gila e luulndiiɓe haa heɓi wonduɓe e laamu.

No Imaam Mahmuud Dikko suppitorii nder dingiral dawrugol Mali nii, maa addu mbayliigaagi tesketeeɗi hakkunde sippirteeɓe he ndiin Mbaydi. « Ɗo hare ndee joofayta fof, gasataa o waasa tawtoreede ngartam mum, so moƴƴam so mbonɗam ». Ina gasa ɗum uddita damal haa konu Farayse Barkaan daña no yaltiri he ndee wolde. Omo waawi dañde fartaŋŋe yeewtidde e seɓɓitiiɓe Jihaadiyankooɓe ngati eɓe njogii he makko hoolaare. Fulɓe ɓee ne ko noon ngati ko he leñol mum en o jeyaa. Imaam Mahmuud Dikko ko dawriyanke tigi, keewɗo hakkille. Omo hattani dañde deeƴere to Jihaandiyankooɓe e to Fulɓe seɓɓitiiɓe. Kono omo waawi kadi riiwde Barkaan yalta Mali, o nodda Riisnaaɓe maa Siinnaaɓe lomtoo ɗoon. O wayataa ndeen ko no Kumeyni waɗnoo nde riiwata Shah mo Iiraan. Ɗuum noon wonata ko gacce Farayse e doolal mum Barkaan, juggere dawrugol Farayse nder Mali. Haaɓnoto e maɓɓe, kono maa ɓe ndañ no ɓe njaltiri he koo mbooko wontanngo ɓe taata-mor-mor.

Naamnal 5 : Holi IBK e yimɓe mum njiyri ɗum fof ?

Jaabawol ngal naamnal battanal noddi ko IBK e taariiɓe mo fof, gila he keerte dawrugol haa heɓi teelɗuɓe, nder Mali e boowal mum. He jonte gadane dillere ndee, Gardiiɗo Jaagorɗe, Buubu Siiseh,  wiyi « Miin e Hooreejo leydi, amin udditanii senngooji fof. He ko ɓuri yaawde maa min lelnu teŋre Jaagorɗe nder udditaare ngam ñawndude kaɗooje gonɗe yeeso men ». Ko adii ɗuum, IBK e hoore mum haalii hono kaan haala, o waɗti heen omo heɓii ƴeewtaade jamirooje Ñaawirɗe Doosɗe he ko yowiitii he suɓngooji ɓennuɗe ɗee. Kono luulndo ngoo jaɓaani ɗuum, ngati aɓe tuumi mo faalkisaade ngoƴaaji maɓɓe, haa arti noon he firtude Jakkaa Ngenndiijo, mo terɗe mum iwaani ɗo laaɓi.

Nde nulaaɓe CEDEAO ngari Mali, ɓe ñaagii IBK nde yaaɓanta fuɗɗitaade suɓngooji nder tunnduuji ɗo ɗi laaɓtaano. Ko ndeen IBK wiyi ina heɓii he « firtude Ñaawirɗe Doosɗe ». O waɗti heen « …maa ɗuum addan en ɗoon he yontere suɓanaade Ñaawirɗe Doosɗe terɗe kese mbele aɓe ñawnda celi teskaaɗi nder suɓngooji ɗii ».

He tonngol, eɗen mbiya damal deeƴere nder Mali mo IBK, suwaa tawo yiyeede. Alaa tawo ko laaɓti he kaa ngonka niɓɓe, ngati « alaa tawo damal ɗelñi ». Gardiiɗo Jagge heɓtinaaka, Hooreejo leydi jaɓaaka, pewje cakkitaaɗe teskaaka, Ñaawirɗe Doosɗe yiɗaaka, alaa kay ko haali Jakkaa Ngenndiijo. Yuɓɓo jagge udditiingo ina haalee. Kono so ɗuum tabitinaama, holi wonooɓe jagge teeŋtuɗe toppittooɗe ko wayi no Geɗe Nderndere, Ndeenka Leydi, Geɗe Boowaliije, Faggudu, ekn ?. Ndesanen ɓooyi sabi ko woni yeeso daɗaani gite he kaa ngonka nder Ndenndaani Mali, ngonka ɗeɗɗiika nder jiyle goorndirɗe.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.