Ɓeydagol nguleeki weeyo, Wonaa hanki fuɗɗii

0
1843
Uddoode koraay mawnde
Uddoode koraay mawnde

Ñalnde 19 saawiyee 2022, Fedde winndereere meteyoo (OMM) yaltinii ɓeto heso faatungo e ɓeydagol nguleeki weeyo, ɗo hollitta wonde weeyo meeɗaa wulirde no wuliri e duuɓi jeeɗiɗi jawtuɗi ɗii nii. Ɗumɗoo noon ko huunde faaynoore, sibu ɗum firti ko hankadi ko yeeso tan fayi, sabu ɓeydagol he weeyo hee gaasuuji dammbooji nguleeki (gaz à effet de serre).

Fedde ndee yaltinii wideyooji kollitooji wonde ɗum wonaa huunde hesere, tee, ɓurii duuɓi teemedere jooni, ɓeto baylagol nguleeki kii ine hollita gaatuleeje, so diwtugol hakindo aadoraango ngoo. Ko goonga, gila batu COP21, aduna oo ɓeydiima jeertaade, yontannde hannde ndee faamii tanaa coomiiɗo e ɓeydagol nguleeki ngol, leyɗe aduna ɗee kuniima daraade ngam tellinde teeɗannde nguleeki ndee, hay so tawii noon, ruttinde caggal teeɗannde waande nii teddude, wonaa huunde newiinde, haa teeŋti noon kadi so alaa maale kollitooje jahrugol caggal huunde ndee, he « duuɓi jeeɗiɗi cakkitiiɗii ɗii kala, nguleeki weeyo ɓeydiima ko ɓuri degere Celsus (1°C) tolno nguleeki winndere ndee ko adii yonta mbaylaandi ».

Maale ɓeydagol nguleeki weeyo e hitaande 2021

Ƴiiwoole, kaanabbe, cumuuji, yoorooji … Musibbaaji weeyo kaaɗtudi, ndeggondirii e hitaande 2021 ndee, bonnuɗi ko heewi. E wiyde annduɓe, ɗee geɗe ine njotondiri e ɓeydagol nguleeki weeyo ngol. Finnde mum, ko e hitaande 2021 ndee leyɗeele keewɗe tinii nguleeki ɓurtuɗi. Yeru to Kanadaa, nguleeki kii yahii haa 49,5°C he lewru suweŋ to wuro ine wiyee Lytton. Ɗum wayrii waɗde gila 1937. 

To Orop, ile mawɗe kewii he 2021 : galleeji janɗi, ilam he nder gure, leydi yerɓii : toɓooli ɗuufaneeji toɓii he lewru sulyee hee to Orop, haa teeŋti to Almaañ e Belsik. To Almaañ tan 169 neɗɗo maayii heen… Ile ɗee mbonnii mahaaɗe e ngaluuji keewɗi. Wiɗto hollitii sabaabu majjum ko ɓeydagol nguleeki weeyo (ƁNW).

Caaygol penndam jaawngol. Nokkuuji jaangol mawɗi ina mbaɗi nokkuuji ɗo ndiyam fenndii, tee saayataano. Ko jooni waɗtii yiyeede ine caaya (dow kaaƴe toowɗe walla to gulli leydi), sabu ɓeydagol toon wulde.

Cumuuji : He ceeɗu 2021, cumuuji bonɗi mbaɗii he nokkuuji keewɗi, to Geres, Alaseri, Turki, Amerik rewo, haa to nokku ɓurɗo ɓuuɓde e winndere hee, to moraande anndiraande Siberi (to Riisi). Fotde miliyaaruuji tati hektaar dunndu cumii hikka.

Dunndu Amasoni fekkorii : Bumsuɗe leydi fekkorii. Ko ɓuri heewde e dunndu Amasoni nattii waawde moɗde gaas karbonik, gaas ɓurɗo waawde dammbude nguleeki. Wonaa tan nii ndu nattii waawde moɗde, kono ndu waɗtii, kayru e hoore mayru, wukkitde gaas karboneeje. Ɗum noon firti tan, ko golle men ko jorgorɗe ɓeydaade saɗtude, haa teeŋti so tawii puɗi e leydi nattii daraade darnde ndarinoo gila dawaa-dawi, so moɗde karbon, so wonde « boyli karbon »ة no annduɓe ɓee mbiyata nii. So puɗi e leydi, wonaa tan nattii moɗde karbon, ko mabɗtii kam en e koye mum en wukkitde karbon, ɗum firti tan ko ɗi njantii e ɓeydooji nguleeki : geɗe tati ine njeyaa e gadduɗe ɗum : cumuuji, ɓeydagol nguleeki e bonnugol dunli ngol rewaani laawol ngam lomtinirde ɗum en jofanuuji jawdi e gese ndema.

Uddoode koraay mawnde ranwitii : Danwitgol uddoode koraay mawnde, jeyaande e kaawisaaji tagoore, wonnde he nder geec pasifiijo, winndaande e ngaluuji winndereeji Unesco. Ndeen uddoode kadi ine hulanaa. Ndaa ngoo yuɓɓo sato ɓurngo mawnude he Leydi hee, mooftungo ujunnaaje ujunnaaje ciiri kullon diƴƴe, woni ko e maayde sabu ɓeydagol nguleeki ndiyam, ɗum noon sabu ɓeydagol nguleeki weeyo.

Pirtagol Uddoode Koraay Mawnde (la Grande Barrière de Corail). Uddoode Koraay Mawnde ina lattinii e 348 000 km2 to bannge fuɗnaange rewo tufɗe Ostarali. Tanaaji ɗiɗi ina keti nde : ɓeydagol nguleeki ndiyam kam e ɓeydagol diƴƴe geec wonde asid. Ɗee geɗe ɗiɗi ko tanaa wonande keewal ciiri kooraay guurɗi he Uddoode Mawnde ndee, mooftunde ko ina wona 400 ciirol koraay, e 1 500 ciirol liingu, e 4 000 ciirol wujo.

Nguleeki ɓurtuki to Amerik : Fatra kaaɗtudi nguleeki to Dental Dowlaaji Amerik (DDA). Nguleeki hikka kii wayrii yiyeede toon ko ina wona duuɓi 1 200, e wiyde jaggal jaagordu nder leydi. Weendu Mead, wooturu e mooftirɗe diƴƴe Amerik ɓurɗe mawnude, woni ko e deeɓtude, haa ɗum addani laamu toon ustude kuutoragol diƴƴe mayru, feere battinnde no feewi e nguurndam miliyoŋaaji keewɗi yimɓe.

Caaygol korngildi : Gaasuuji keewɗi dammbooji nguleeki, inan njookii nder leydi korngiliindi sabu jaangol. Ine hulaa hoto ɗi ɓoccitaade, ɗi nduttoo he weeyo so tawii nguleeki ine jokki e ɓeydaade. Ɗuum so waɗoyii, maa gultugol weeyo ngoo ɓeydo yaawde no feewi : ɗuum noon ko bettere bonnde wonande aadee. Gaasuuji dammbo jookiiɗi nder leydi ɗii ko joyaɓal wertallo Leydi men.

Ƴiiwoole ɓurɗe bonde he daartol DDA : Ko kewi to DDA hikka koo, wayi ko no darnga nii. He lewru desaambar nduu, 94 neɗɗo kalkiima toon he ƴiiwoole bonɗe. E wiyde Joe Biden, so leydi jokkii e ɓeydaade wulde, maa bonannde ɗee ƴiiƴoole ɓeydo mawnude. Ko hono ɗuum annduɓe kilimaa kadi kaali.

Bookara Aamadu Bah

Firo  : korngildi

Korngildi, walla mbiyen pergélisol (he Farayse) walla permafrost (He Engele) ko leydi korngiliindi sabu jaangol, ko famɗi fof duuɓi ɗiɗi fiɗɗitaaki. Ɗum noon ko leydi ndi siyataa (ndi moɗataa ndiyam), so ndiyam yanii he mum (yeru so toɓaama), ko ɗoon tan wonata, ɓeeɓataa, so wonaa ko naange suurni, alaa heen ko naatata nder leydi.

Korngildi ɓuri heewde taweede ko he nokkuuji jaangooji no feewi, ko wayi no gulli leydi, walla dow kaaƴe toowɗe no feewi. To gulli leydi too, tekkeendi mayri ine waawi yettaade meeteruuji keewɗi. Yeru, to Alaska fotde 440 meeteer tekkeendi ; to wuddu Arktik Kanadaa, tekkeendi mayri ko hedde 750 meeteer, to Siberi (Riisi) tekkeendi ndii ine yaha haa 1 000 m (kiloomeeteer).

Korngildi Arktik ine moofti 1 668 miliyaar ton gaas ƴulɓo (gaas karbonik).

Carbone : ƴulɓu / karbon

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.