Neɗɗo mawɗo, maantinɗo e nguurndam politik Muritani, wayniima. Abdullaay Mammadu Daawuuda Baro ganndiraaɗo kadi Ceerno Muuminiina Saako sankiima ñalnde talaata 17 suwee (korse) 2025. O sankii ko galle makko, ko aldaa e dille, hono no o wuurdunoo nii. Iwdi makko ko Ɓoggee [O jibinaa ko e hitaande 1932 to Ɓoggee]. O joofni jangde makko ko to Sorbonne [Duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Farayse], o heɓi toon seedantaagal coñce e renndowal. O fuɗɗorii golle ko jannginde e halfineede njuɓɓudi jangde to Liisee Rooso, haa feebariyee (colte) 1966. Caggal ɗuum o ardiima ENA [Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi laamu], o ardiima kadi Jangde Karallaagal e Heblo jagge, hade makko wonde Jaagorɗo, ko juuti.
Iiñcuru 1966 e warngooji 29 mee (duujal) 1968 to Suwoyraat, e peeñgol dillere yedditaare ƴoognde e mee 1968, mbattiniino no feewi e laamu Muritani. Ko nde o naati Guwarnama Muttaar wul Daddaa (yurmeende Alla won e mum), ko ndeen ngu fuɗɗii waylaade. O woni heen Jaagorɗo Jangde karallaagal e Heblo jagge, e Golle laamu. Abdullaay Baro e sehilaaɓe mum, hono Siidi wul Seek Abdallaahi (Yo Alla yurmo mo), e Ahmed wul Siidi Baaba (balɗe juutɗe e baɗtane moƴƴe), e woɗɓe, ndaranii mbayliigu nder PPM [Parti du Peuple Mauritanien], ɓe inniraa heen senngo “Technos” en.
Ko senngo heso jannguɓe haa ndursi. Ine e maɓɓe jannguɓe feertuɓe nder fannuuji ganndal keewɗi, addanɓe PPM ƴiiƴam kesam, tawi doole ceerndooje njooɗtiima e mum, kaɗi ɗum yahrude yeeso nder mahngo Ngenndi ndii.
Gila ndeen, Abdullaay Baro jeyaa ko e heedɓe yeeso nder Guwarnama hee, sabu karallaagal makko keɓtinaangal, e wonde mo diisneteeɗo kumpitiiɗo. E settaambar 1971, o halfinaa kala ko faati e Golle laamu. Ko ɗoon o dañi fartaŋŋe feeñninde ñeeñal makko, e peerndam makko nder huufo luural senndikaa jiiɓingal haa mooɓondiral PPM e lewru ut (juko) 1975. Gila ndeen, o seeraani e halfineede geɗe kimmuɗe nder laamu : O woni Jaagorɗo Dowla kalfinaaɗo ƴellitaare renndo, Jaagorɗo Dowla kalfinaaɗo ƴellitaare dowri, e Jaagorɗo Dowla kalfinaaɗo Fewjo e Oogaaɗe, tawi e oon sahaa gooto, omo woni hooreejo Diiso ndeenka SNIM. Ine laaɓti Abdullaay Baro ko tiimtorgal wonande kala muritaninaajo jannguɗo, karallo.
Kono, wonaa karallaagal tan o seedtanaa. Abdullaay Baro ko neɗɗo portiiɗo, kiisɗo tawo e hoore mum. Ko o neɗɗo nawduɗo jikkuuji moƴƴi keewɗi : jom fiɓnde, juɓɓuɗo, moƴƴo peeje, udditiiɗo, mo alaa dille, peertuɗo, peewɗo, kaɓɓiiɗo e peewal. Daartol maa tesko o jeyaa ko e yimɓe ɓe darnde mum en maantini nder pellitgol waɗde Mbayliigaaji Mawɗi, baaɗi no cosgol ugiyya e jeytagol MIFERMA, e juurnitagol nanondire jogdanooɗe e Farayse. Omo jeyaa kadi e jokkondirnooɓe e Kaadihiin en, ngam naatgol mum en PPM.
Ko ɗee ɓure fof ngaddannoo wul Taaya toɗɗaade mo Koolaaɗo Kuuɓal laamu mbele golle Dowla ine njokkondira, ndewa laawol, koree, ndewondira. O huuɓnirii ngal gollal mbaawka, e deeƴre ; geɗe ɗe gollodiiɓe makko fof njeeɓrata mo. Ko ɗee ɓure kadi ngaddannoo laamu Senegaal suɓaade mo yo o wonan ɗum diisneteeɗo ko faati e nehdi e jangde ; ngaddani UNESCO toɗɗaade mo e haralleeɓe mum.
E kew-kewe 1989, kanko fof e muuseede baɗte majje he galle makko e hoore mum, Abdullaay Baro waawii reende ndimaagu mum, nde ɗee golle mahraaɗe muñal nder duuɓi keewɗi njerɓi ndee. Denɗiiko, sehil makko Buuna Kan (yo Alla yurmo mo) meeɗii jangtanaade mi konngol o wiynoo : “ so wuubamaaru doolnundu bettii, ko jeyde hakkille mum tan daɗndata”.
Abdullaay Baro, hay nde heɓi fooftere mum e abril (seeɗto) 1991, ine heɗanaa e nder leydi ndii. Nde o halfinaa golle jokkere enɗam caɗtuɗe nde musiiba abril-mee 1989 joli ndee : o waawii wallude guurtingol jokkondiral taƴnongal, ko aldaa e bawɗi e buubaaji. Hakilantaagal makko, humpito makko, e mawngu makko ngaddanii mo wonde neɗɗo mo yimɓe fof keɗanii, baawɗo kadi haaldude e yimɓe fof. Ko ɗuum addani mo, e cili keewɗi, wonde jokkorgal hakkunde miijooji politik ceertuɗi.
He maayde makko, Muritani waasii Neɗɗo Mawɗo, gonnooɗe e nehaande daartol politik Muritani caggal jeytaare.
Ko ɗuum tagi, sabu waɗɗiinde ciftorgol, e yoɓde ñamaande yonta, mi waawaano waasde yantude e njettoraaji kuuɓtodinɗi ɗi neɗɗo potɗo nii mawnude, yettetee ɗii. Yo Alla Jurmotooɗo Oo, Mo moƴƴere Mum alaa ɗo haaɗi Oo, naatnu mo Aljanna Mum ɓurɗo toowde. Ko Alla jeyi en, ko e makko nduttoto-ɗen (Innaa lillaahi we innaa ileyhi raaji’uun).
Firo winnannde Biraan Hammaat Wan