Laawol feewde baamuule : Harbiyaŋkooɓe ɓesngu maayii, dara’en inan mbimiloo

Mammadu Joob ɓurɗo anndireede «Decroix» seegiima heerto dawrugo AJ/PADS. O joɗɗinii kawtal ñalɗi 12 e 13 e 14 lewru Suwee 2009, to Ndakaaru. Eɗen ciftora ko kaŋko wonnoo cukko koolaaɗo kuuɓal AJ/PADS, o rewi e Landingg Sawaane, koolaaɗo kuuɓal heerto ngo. Eɗen cifotora kadi ko kaŋko wonnoo kalifu Njeeygu nder laamu Sheek Aajibu Sumaare. Caggal nde maalde Sopi 2009 e gardagol PDS juggi nder fiilngo meeriiji, Abdullaay Wad yaltini kala ɓe njeyanooka e PDS, haa arti noon e keerti bayɗi no AJ/PADS.

Kawtal taƴondiral e laaɓtere

Kalifu geɗe Nderndere Senegaal uddii jooɗorde AJ/PADS… Landing Sawaane e yimɓe mum mbaawaa heen naatde. Decroix  joɗɗinii kawtal senngo mum e darorɗe lewru Suwee ɓennundu ndu. Landing Sawaane maa joɗɗin kawtal mum e lewru Deesambur fayndu. Terɗe kowhowe njaltii AJ/PADS, cosii Yoonu Askan Wi e gardagol Majeey Mbooc, heɗdiiɓe njantoyii e APR, heerto Makki Sal. Ɗee dille fof ko firtaare AJ/PADS tan. Senngo Decroix  suɓiima Decroix  Koolaaɗo Kuuɓal e kawtal maɓɓe jooɗingal ñalɗi 12 e 13 e 14 Suwee 2009. 

Ɓoggee : Siyaara Ceerno Aamadu Muntagaa

Tijjaaniyankooɓe heewɓe kawritii to Ɓoggee ñalnde aset 11 sulyee 2009 ngam juuraade yanaande Ceerno Ahmadu Muntagaa, taanum Al Hajji Umar Taal. Jofnde aset oo fof noon waalaa ko e mawluud e gardagol Ceerno Madaani Taal, gonɗo hannde Kaliifu Tijjaaniyankooɓe. Ndeen yahii haa weetii (ñalnde aset nde mbiy-ɗen), almudɓe tijjaaniyankooɓe, ummoriiɓe to Mali, Senegaal, gure saraaji Ɓoggee …

Daɗndu laamagol weeyo

Ɗo adan ɗo ko Riisi en keednoo yeeso, ndaɗnoo seeɗa, sibu, ñalnde 4 oktoobar 1957 ɓe mberlii fisee maɓɓe gadano biyeteeɗo Spoutnik1, caggal ɗum, ñalnde 3 noowammbar 1957 kadi ɓe mberlii Spoutnik2, e ɓe njolni heen fittaandu, hono dawangel biyeteengel Laïka. Nguurndam maggel toon ɓuraani balɗe jeeɗiɗi (7) : wari ngel ko nguleeki. Ko maa ñalnde 1/02/1958 Amerik kam ne werlii (walla mbiyen lotti) fisee biyeteeɗo Explorer1,

Ɗanle nder weeyo

Ko ñalnde 20 sulyee 1969 koyɗol mawngol laatinoo goonga, Ameriknaaɓe ɗiɗo, hono Neil Amstrong e Edwin Aldrin mbinndi e daartol winndere nde kewu mo yaawataa yejjiteede. Oon ñalawma ko teskinɗo sibu, so en teyii mbiyen wonde ɗum hirjinii aadee, hokkii ɗum softeende jokkude golle ganndal ngam faamde e eeltude sato mum, sato ɓalliingo e woɗɗungo fof, ɓurngo mawnude e ɓurngo famɗude kala, ɓurngo faaɗde e ɓurngo yaajde kala.

Duuɓi 40 ko aadee yahi lewru

20 sulyee 2009 waɗata duuɓi capanɗe nay (40 hitaande) ko aadee yaɓɓi koyngal mum e nduufdi lewru. Hikka noon aduna oo kala mawninii nguun ñalngu teskinngu e daartol winndere men, haa arti e Ameriknaaɓe.

Ko biyeteeɗo Neil Armstrong (Neel Amstroŋ) woni aadee gadano fawde felo mum e lewru, refti e makko ko Buzz Aldrin (Bus Aldrin). Biyeteɗo Michael Collins (Maaykel Kolins), jahdiiɗo maɓɓe tataɓo o heddinoo kañum ko e laanel he, ina fadi ɓe. 

Ñalɗi pinal Tiimtimaare Likseyba

Ko heewi waɗeede e kala guurte mawɗe e gure men ko jonte e ñalɗi pinal e coftal ɓalli jirwinooji, njeewtina gure ɗe, hawra e ndunngu toɓii, leydi leppii, ladde ñaantiima puɗi ladde, jawɗeele kaarii, kala jannginoowo walla janngintunooɗo arii guurti : ko e oo sahaa tigi weli waɗde golle pinal. Ko e oon sahaa hikka Fedde Tiimtimaare Likseyba Gorgol waɗi no heewnoo waɗande Likseyba e diiwaan mum, so yuɓɓinande ɗum ñalɗi pinal.

Ko ñalnde 25 e 27 sulyee 2009 ñalɗi ɗi njuɓɓinaa. Ko subaka 25/07/09 ñalɗi ɗi udditaa to dingiral mawngal jeere Likseyba e tawtoreede pelle pine wuro ngo kam e catal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani.

Miijo : No wayi fof, kuudetaa yaawataa waɗtude e Muritani

So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko.

Poolgu Muhammed wul Abdel Asiis

 

Ñalnde 16 sulyee 2009, nde Muhammed wul Abdel Asiis wiyata wonde ko «wooɓre wootere» waɗata woote ɗe, yimɓe cikkatnoo tan ko e «geewu» e bakkaade tan o wonnoo. Ñalnde 18, nde o yalti biro woote, o refti heen kadi, hay gooto sikkaano eɗum waawi wonde. E nder kampaañ woote ɗe, yimɓe fof mbiyatnoo ko liɓa-liɓtoo jogori wonde hakkunde makko e Masawuud wul Bulkayri e Ahmed wul Daddaa, ko ɗiɗo e ɓeeɗoo tato njogori yahdude «finaal» ñalnde 1 ut 2009 ; hay so tawii noon, won miijotonooɓe wond Eli wul Muhammed Faal ina waawi kam ne jeyeede e arooɓe yeeso.

Tinndol aduna : “Ganndal ko maayo, horsotaako”

 Mawɗo gooto jaawanndo, biyeteeɗo Kaliilu Ibraahiima Kaliilu, meeɗii waɗdude e ɓiyum afo : «Hammadi, aan a feertaani, a heɓaani wonde dono, sabu miin nde njaarat-mi ɗo njaarata ɗoo nde (duuɓi sappo), giƴi am en fof, ko miin fewjanta ɗum en. Nde tolnii-mi e duuɓi noogaas, ko miin fewjanta wuro ngoo fof. Nde keɓ-mi duuɓi capanɗe tati, ko miin fewjanta leydi ndii fof». Ɓiɗɗo o jaabii mo : «kono baaba, neɗɗo dey, ko ƴoƴi koo fof, won gonɗo dow mum, kadi ina gasa tawa a yettodaaki nokkuuji ɗii fof". Baaba o jaabtii mo, wiyi mo «alaa ɗo mi yettaaki, so wonaa nokku gooto ina wiyee kumpa, wuro jaawanɓe, hoɗi heen ko galleeji jeeɗiɗi». Ɓiɗɗo o heɓɓitii wiyi mo, «yah toon !»

Ndonu Ceerno Murtuɗo Joob

Caggal jaltugol Ceerno Murtuo aduna fotde balɗe 23, mi etoo hannde hollirde seeɗa he ko Geno anndini mi he makko fotde duuɓi 20 nanɗe e 9 ganndondiral am en. Nde duttagol ceerno naati noppi ɓesngu mum, heewɓe mugaama haa ndoŋki haalde. Miin noon ko he ɓeen njeyaa-mi. Mi jaarii kala dillunooɗo he ndee ustaare nde leñol ngol kala renndi, kadi mi duwiima nde Geno moƴƴinta jaaƴnde makko kaŋko e maayɓe Fulɓe e maayɓe juulɓe kala.

coran ouvert.jpg

Lislaam e renndo

Lislaam ko diine gooŋɗinɗo Allaahu toowɗo o ko gooto, ko Quraana woni haala makko etee Muhammadu Rasuul allaahi ko Nulaaɗo makko. Allaahu subhaana huu wa Taalaa tagi neɗɗo e nder tagooje kala, o halfini neɗɗo o nulal maa gollal to aduna hono nokku nguurndam makko ngam o wona ɗoon gaynaako ngurndam makko. Ko hono noon o hokkiri nulal ngal fayndaare laaɓtunde e nder daawal nguurndam