Ko Manndelaa koo, ko kaawis

0
1656

Ina heewi e nder renndo juulɓe, neɗɗo mo Alla rokki kattanɗe yiyde mbirniindi, tijjaade ko arata, fewjande renndo ɓure mum, heewi siforeede ko waliyyu. So tawii Manndelaa  wonaa waliyyu Alla kam, eɗen mbaawi wiyde ko o waliyyu to bannge politigi.

Manndelaa  walla Madibaa (wonande koreeji makko) jeyaa ko e leñol xhossa en, galle laamotooɗo, kono baaba makko sankiima law (1927), amo yahra e duuɓi jeenay, mawɗo galle Thembus en (ko e oon galle o limtetenoo) nehi mo, sabu ina jooɗtoranoo ko so sahaa mum yontii, amo fotnoo jooɗaade e jappere ndee, no yoga e ɓiɓɓe garmeeji keewi wattinde. Sabu tijjaade ɗuum, koreeji makko toɗɗanii mo debbo mo o foti resoyde, ɗum fof ina gasa ko e peeje no hebliraa mbele omo roondoo lefol ngol o jooɗoo.

Ina heewi e nder renndo juulɓe, neɗɗo mo Alla rokki kattanɗe yiyde mbirniindi, tijjaade ko arata, fewjande renndo ɓure mum, heewi siforeede ko waliyyu. So tawii Manndelaa  wonaa waliyyu Alla kam, eɗen mbaawi wiyde ko o waliyyu to bannge politigi.

Manndelaa  walla Madibaa (wonande koreeji makko) jeyaa ko e leñol xhossa en, galle laamotooɗo, kono baaba makko sankiima law (1927), amo yahra e duuɓi jeenay, mawɗo galle Thembus en (ko e oon galle o limtetenoo) nehi mo, sabu ina jooɗtoranoo ko so sahaa mum yontii, amo fotnoo jooɗaade e jappere ndee, no yoga e ɓiɓɓe garmeeji keewi wattinde. Sabu tijjaade ɗuum, koreeji makko toɗɗanii mo debbo mo o foti resoyde, ɗum fof ina gasa ko e peeje no hebliraa mbele omo roondoo lefol ngol o jooɗoo.

Kono Manndelaa wonaa ɗum suɓtii e nguurndam mum, sabu o felliti ko dogde tawi amo luurdi e nehnooɗo mo oo, o fayi wuro wiyeteengo Johanesburg, wuro mawngo, tappamaawo, ngam jokkoyde jaŋde makko rowrowre, ɗum addani mo yiyde tawi wonaa e nanɗe tan, nguurndam caɗtuɗam ɗam ɓesngu Afirik worgo wuuri e tiimaandi raneeɓe. So tawii leñamleñaagu e nder Afirik  worgo fuɗɗodii ko e tiimaandi Enngele en e uujo tuubakooɓe ummoriiɓe « Hollande » ko ɓuri lollirde hannde, ko lolliri « Apartheid » koo, sompaa tigi rigi ko e hitaande 1948.

Apartheid noon foti faamreede ko dawrugol politigi pawingol e paltoor leƴƴi, ɗum firti ko seerndude raneeɓe e leƴƴi keddiiɗi ɗii (ɗum woni ɓaleeɓe, jilluɓe, eñnjee en ekn…) tawa ko ceerundal e denndaangal fannuuji nguurndam renndo : koɗorɗe, duɗe e jaŋde, daabaaji jolngo, restoraaji, nokkuuji pijirlooji ekn… E raɓɓinaade tan Apartheid ko tippudi laamu, ndi « National Party », parti laaminooɗo e oon sahaa darnunoo tawi woni faandaare mum ko fawde leñol raneeɓe ɓee e dow leƴƴi keddiiɗi ɗii, teeŋti noon e ɓaleeɓe sabu hiisaaɓe raneeɓe ɓee ɓuri heddiiɓe ɓee (ndimaagu, ƴiiƴam e iwdi) e fawaade e ɗum noon, Parti oo miijii ko mahde leydi tawa ko e faltaade leƴƴi mum mbaasa naatnaatondirde, mbaasa jillondirde to bannge dewle hay nehdi mum en waasa wonde ngootiri.

 Ko ndii ɗoon tippudi A.N.C. yeeytii haɓaade haa firta ɗum gila nde sosaa e fuɗɗoode  teeminannde 19, e gardagol Albert Luthuli. Ko e kitaale garaangal Manndelaa e wuro Johanesburg addani mo jotondiral e ANC e jiytondiral makko e hoohooɓe oon parti ko wayi no Walter Sisulu (ko ceerno makko to bannge politigi), Olivier Tambo ekn… Jeyeede mo e ndeen fedde addani mo halfineede juɓɓingol sukaaɓe  tawi amo jokki jaŋde makko ngam wonde awokaa. Nde o yettii oon martaba, kanko e Olivier Tambo ɓe udditi kabinee awokaaji e nder wuro Johamesburg tawi ɓuri wonde faandaare maɓɓe heen ko hol no ɓe mballirta kala tooñaaɓe, e yooltude hakkeeji mum en e nder ñaawirɗe. Nii woni haŋkati e jolii e laana ANC, darnde makko,  coftal makko, yarlitaare makko addanii mo halfineede golle keewɗe, ina jeyaa heen e hitaande 1952, ardaade ANC to diwaan Transval (nokku iwdi makko). Ko teskini e oon yonta fof, dawrugol ANC ko dawrugol jamyamol (Manndelaa ina gongɗinnoo dawrugol GANNDI to Inndo) , ndaartowol nanondiral ngam haa ɓaleeɓe keɓa hakkeeji mum en timmuɗi, wontude ɓiɓɓe leydi no raneeɓe ɓee nii. Eɗen poti teskaade gardiiɗo fedde ndee, hono Albert Luthuli heɓiini njeenaari e hitaande 1961, ceedtotoondi wonde ko o neɗɗo jamyamo, ko noon ne kadi Madibaa heɓri hono ndiin njeenaari e hitaande 2013, kaŋko e Ferederik Deklerk (hol no waaɓe nii mbaawi siforeede ko terorist en ?). Kono, ndeen darnde alaa ko ɓeydi to bannge laamu raneeɓe ɓee, so wonaa ɓeydaade jartodinde e tabitingol dawrugol paltoor e nder leydi ndii, e huccinde loruuji caɗtuɗi feewde e luulndiiɓe ngool dawrugol : yeru ɗuum ko warngo Shaperville e hitaande 1961. 

Caggal warngo Shaperville, hoohooɓe ANC tafi catal konu e nder fedde hee, inniri ɗum «Umkhuntu Sizwe », Madibaa ardinaa ngal catal, o feri, o yilloyii leyɗeele Afirik  ummaninooɗe foɗanaade jeytaare mum en, ko wayi no Tansanii, Keniya, Alaseri ekn…, ko to Alaseri nii o ɓuri huuñitaade peeje konuyaŋkooje sabu o tawi ɓeen ko ina ummini fiyannde ndimaagu. Nde o arti e Afrik worgo ngam fuɗɗaade yuɓɓinde hare ndee (bonnude won e nokkuuji e kuutorɗe Apartheid), ɓooytaani kaŋko e yoga e hoohooɓe ANC ɓe nanngaa, ɓe ñaawaa e hitaande 1964 e ñaawoore mawnde lollirnde ñaawoore « Rivonia ». Ko e ndeen ñaawoore laaɓtani yimɓe fof  to fiɓnde Madibaa tolnii e pellital mum e haɓde e laamu paltoor, sibu ko ndeen o wiynoo « miɗo heɓanii waasde nguurndam am ngam yettaade ndeen yiɗde so ina jojji. » Ɗum waɗi  kasoo mo dummbanoo oo wonti ko duɗal jaaɓi haaɗtirde, sabu kala gaddaaɗo toon, so jotondirii e makko, Alla wallii ɗum ɗaccitaama ɓeydotoo ko suusde e saasde e yarlitanaade hare ndimaagu. Hay halfinanooɓe yo ndeen mo, o honi ɓerɗe mum en, njiɗi mo, korsini mo, won heen ngontani mo hay jokkorɗe  hakkunde makko e galle makko e yiɗɓe makko. Ko e kasoo o woni, kono ɓernde makko woni ko boowal etee hay dummbuɓe mo ɓee ina laaɓaa ko kala ko o nanondiraaka e kasoo hee, wonaa ko waawi siyde boowal. Peeje fof ɓe mbaɗii mbele amo jebbiloo o woppa hare ndee, mbele amo yaafee o woppee, kono o jaɓaani so wonaa tawa amo woppidee eɓe o nanngidanoo ɓee, kadi dawrugol paltoor mumtee e nder “Afrique du Sud”. Ko laaɓi en tan, hay so tawii en ndewindaaki silsil kaaldigal hakkunde Manndelaa e e Ferderik De klerk, ɗo wattan fof ko yiɗde makko ndee laatii.

Ko ñande 11 febiriyee 1990, ko ñalawma mawɗo e nder winndere hee kala sabu ko ñalnde heen Manndelaa woppitaa, kañum e hoohooɓe woɗɓe ɓe nanngidanoo. Nii woni mbeɗu daartol leydi ndi woni e yirlaade no yaawri : hiisetenooɓe ko ownooɓe ngonti haaldiiɓe e diisnondirteeɓe, geɗe ɓurɗe himmande ANC ngoni e ummaneede (ɗoofgol calɗi laamu paltoor, jaɓondiral yuɓɓinde woote, “gooto fof dardoo e daande mum” (un homme, une voix), lelnugol feere beldital hakkunde leƴƴi, “vérité et reconciliation” (goonga tawo yoo feeñ, caggal ɗum beldital) …). Ko caggal ɗumɗoo kala Manndelaa werlii wulaango feewde e ANC e ɓaleeɓe jogitinooɓe ɓee yo njoɗɗin njogitaaje mum en haa laaɓana raneeɓe ɓee wonde so tawii njiylii haŋkadi ko jam, ko kamɓe ɓee ɓuri yiɗde jam, tawde wonii ko kamɓe ɓuri heewde, ko kamɓe kaɗaa, ɗawaa, lorlaa, (“puniiɗo noon ajjoto”). Ngol laawol ngol o suɓtii holliri e yeeso aduna oo kala ko feere hesere fotnde huutoreede ngam ñawndude caɗeele ngenndi : kaaldigal ngam ɗaɓɓugol nanondiral hakkunde luurdunooɓe ina kaɓa, ñawndirde bonanndeeji mawɗi, yiilaade maslahaa tawa ina feeñnina tawo goonga cakkiiɗo oo. Ndeeɗoo feere wontanii aduna oo kala winndannde, kala yiɗɓe jam e deeƴre e nder renndo mum en ko ɗum njiɗi huutoraade (yeru Maruk ekn..) hay so tawii won jattiniiɓe tawo sabu yiɗde tiɗɗude goonga (yeru Muritani).

Ko e nder ngooɗoo weeyo heso, wooteeji njuɓɓinaa Afirik bannge worgo e hitaande 1994, Manndelaa fooli heen sabu 62,2 % e ɓesngu he wootanii mo, o fiilaa o arditii leydi ndi, o ruttii o naatni e nder gowarnamaa makko raneeɓe, ko wayno Ferederik Declerk jeyaa ko e sukkuɓe mo, jiidaani o halfini e won e maɓɓe ceŋɗe kimmuɗe e nder dowla o. Alla wallimo e nder daawal duuɓi joy, o golli heen ko Alla haaji, hay so tawii o ñawndanaani ɓesngu ngu caɗeele mum kala (heege, basal, ngenam lesaagu, ñabbuuli..) o rokkitii ɗum en kam neɗɗaagu mum en,  ndimaagu mum en e potal e leƴƴi keddiiɗi ɗi. O yondinii e joɗnde makko duuɓi joy e jappeere hee, o ɗaldi goɗɗo, o heeranii fiyakuuji goɗɗi e nder winndere ndee, ko wayi no dogde e maslahaaji e won e leyɗeele e haɓaade ñawu mbonngu mbaangu no SIDA e  nder leydi hee e fiyakuuji goɗɗi to bannge renndo haa nde o ruttii e joom  makko.

Hannde daande ko wootere, wonde ko hono Manndelaa woodaani, so tawii haalpulaar en ina mbiya “gilli kawri ko e ndiyam”, eɗen mbaawi wide enen ne wonde “giɗli kawri ko e Manndelaa ”, sabu jiiɗo ngo giƴƴaango e janayse makko nawtat laamu to ALLA ; Ko winndere ndee kala renndi to Johannesburg: fotde teemedere laamiiɓe leydi tawi ɓurnooɗe heen salaade mo, wallittunooɓe laamu Apartheid,  ngoni koye (Amerik, Angalteer, Almaañ ekn…) limtannooɓe mo e “terrorist en”, leyɗeele Afrik, Amerik worgo, Asii, leyɗeele aarabeeɓe, hoohooɓe pinal, naalaŋkooɓe, ardiiɓe jamaaji e egilisaaji, ardiiɓe cofte ɓalli, laamɓe moƴƴuɓe e laamɓe jaasɓe, gooto heen fof ina wiya Madibaa ko mo mum; Isra’iila tan woni ko tawaaka, ɗum ne haawnaaki waɗde alaa ko ŋakki !  Ko mbaɗtu-ɗen hakkillaaji koo, e ko nanɗe men ngaddani en ko adii ɗum (hay so tawi ko  cetta kunal  e goodal winndere ndee), hoohooɓe politigi heewɓe mbirtiima, ɓennii (Ganndii en, Abraham Lincoln en, Naseer en, Martin Luther King en, Patrice Lumumba en…….) alaa e mum en dañɗo yiɗdeede e yimɓe fof, e nanondiral kuuɓnungal. Ko ɗum waɗi so en mbiyii “KO Manndelaa KO KO KAAWIS” en njuumaani.

Gelaajo