Daarti deƴƴaaɗi : Holi Ceemoko Garang Kuyaate seegunke baraaɗo to Almaañ

0
1454
Willi-Münzenberg-Mitte-mit-James-W.-Ford-links-und-Tiémoko-Garan-Kouyaté
Willi-Münzenberg-Mitte-mit-James-W.-Ford-links-und-Tiémoko-Garan-Kouyaté

He nder jeewte dawrugol Afirik haa teeŋti e mo Hirnaange oo, innde Ceemoko Garang Kuyaate ina yaha ina arta, ɗemɗe ina ndaadtoo. Kono holi gonnooɗo Ceemoko Garang Kuyaate ?

O jeyaa ko wuro Seegu, fotde kilooji 250 Fuɗnaange Bamako. Jannguɓe e daartiyankooɓe Malinaaɓe ina keewi ɓe nganndaa mo. Ɗuum addani en yiylaade binndanɗe jowitiiɗe he makko.

Dr Umar Marikoo mo heerto dawrugol SADI bayyiniino winndannde nde gooto e yahdiiɓe Ceemoko Garang Kuyaate winndunoo e makko. Ko o Madagaskaarnaajo, biyeteeɗo Solofo Randrianja, daraninooɗo hare huƴtinnde e koloñaal Farayse, jeyanooɗo e heerto Farayseejo kominist’en (PCF).

Hedde kitaale 1980 jannguɓe Malinaaɓe ngummanii wuurtinde darnde makko, ɓe cosi dillere inniraande « groupe des mouvements de lutte Tiemogo Garan Kouyaté – dental dille hare Ceemoko Garang Kuyaate ». Ardinoo dental ngal ko Pr Yoro Jakitee, e « ɓosiyanke Sheek Umaar Siisoko, e daartiyanke Diriisa Jaitee, e ñaawoowo Haamiidu Jabatee e sanɗa (ndeen) Umaar Marikoo. Woɗɓe kadi lolluɓe ina nodditironoo dillere ndee, hono Ceebele Daraame e woɗɓe wiyetenooɓe « daande bolsewikiyaagal ».

Nde henndu demokarasi naati, inɗe ubbanooɗe keewɗe ngubbitaama, so wonaa Ceemoko Garang Kuyaate. Holi ko waɗi ɗuum ? Innde Ceemoko Garang Kuyaate ina foti tigi ubbiteede. Seegunaaɓe e Malinaaɓe e Afirikinaaɓe daraniiɓe wuurtinde daartol men ina poti wuurtinde innde Ceemoko Garang Kuyaate. Dowla Mali ina foti nih ɗaɓɓude yo ko heddii e ɓanndu makko artire Segu.

Ceemoko Garang Kuyaate jibinaa ko 27 abiril 1902 to Seegu, o wardaa takko to wuro-dummbirdu Mauthausen (Autrishi) ñalnde 4 suliyee 1944. Ko o kaɓatnooɗo e koloñaal, ko o « kominist », o fiilaa kalfinaaɗo kuuɓal fedde « Ligue de Défense de la Race Nègre puis de – Maalde haɓantoonde leñol Ɓaleeɓe », kam e fedde “senndikaa” l’Union des Travailleurs Nègres – Dental Gollooɓe Ɓaleeɓe.

Baaba makko gollotonoo ko he njuɓɓudi laamu koloñaal. O adii janngude ko to duɗal William-Ponty. Nde o heɓi seedantaagal jannginoowo to William-Ponty, o wonti jannginoowo to Kodduwaar he kitaale 1921 haa 1923. Ko he 1923 o ɓenninaa leydi Farayse. O winnditii he duɗal Toowngal, o daranii hujjaaji sanɗaaji Afirikinaaɓe wonnooɓe toon. O waraa ko Almaañ e hitaande 1942, Almaañnaaɓe mbaɗi mo ko takko Aix-en-Provence. Kono o riiwa he ngal duɗal e 1926 sabi ɓe mbiyi omo waɗa jeeyngal “ kominist en ”. Ceemoko Garang Kuyaate fayi wuro Paris, o winndiyoo to duɗal toowngal Sorbonne, o anndondiri ɗoon e Lamin Senngoor, gorko daraninooɗo hujjaaji Ɓaleeɓe.  Ɓe ngoni sehilaaɓe. Ko ndeen hitaande o naati e heerto kominist en – PCF. O waɗti gollaade to defterdu Hachette.

O nawdi heen mogiyaagal. Ko ndeen o anndondiri e debbo gaaciyanke ŋanaa Joséphine Baker. O yiɗi naatnude oo debbo dowluɗo he fedde makko daraniinde hujjaaji Ɓaleeɓe. Kono o dañaani.

Nde Lamin Senngoor maayi ñalnde 25 Nowambar 1927, Ceemoko Garang Kuyaate toɗɗaa ngardiingu fedde « Ligue de Défense de la Race Nègre puis de– Maalde haɓattoonde leñol Ɓaleeɓe ». O sakkiti tuugnorgal daraningal jeytaare leyɗe Afirik kalfaaɗe, e tabitino « sosiyaalsma ». Miijtannde yahri kesum, so sifaade lanndaaji renndooji Afirik, gila e hiiɗaaɓe haa e hiiɗooɓe. O holliti heen nafoore Afirik ko sosde leydi ngootiri. Ko he hitaande 1929 o seholondiri e Jomo Kenyata (mo leydi Kenya), e James W. Ford e George Padmore, e Marcus Garvey, e Du Bois (ɓe Dowlaaji Dentuɗi – USA), nde ɓe ngari tawtoreede kawtal winnderewal Saliiɓe Emperiyaal to Francfort (Almaañ).

Maa hedde 1930, Ceemoko Garang Kuyaate e yahdiiɓe mum Afiriknaaɓe e ɓe ngonaa pelliti sosde heertooji dawrugol e innde « kominist en » nder leyɗe Afirik. Ko ndeen senngo « Ɓaleeɓe » udditaa nder fedde « Winndereere Kominist’en – Internationale communiste ».  Ardinoo senngo ngo Ford e Padmore. Ɗum kewnoo ko to wuro Moscou. Ɓe nawdi heen “ goomu hakkunde sendikaaji daraniiɗi Ɓaleeɓe Gollooɓe” – International Trade Union Committee of Negro Workers (ITUC-NW). Ceemoko Garang Kuyaate toɗɗaa jooɗanii toon Afirik Hirnaange gonɗo les njiimaandi Farayse.

O etii wootiɗinde « dokkeer en » Ɓaleeɓe to Marseille e to gure Afirik hono Ndakaaru e Abidjan. Kono « kominist en » ɓe Farayse kaɓii ɗum sabu njiyri ɗum ko leñamleñamaagu, haɗa lannda « ubiriyeeji » renndude hare.

He 1931, o ari Marseille yuɓɓinde gollotooɓe « dokkeer en ». O nanngaa o sokaa. Nde o woppaa o fayi Moscou tawtoroyeede kawtal winnderewal senndikaaji. Ko ndeen o itti yimɓe Afirik ngari Moscou janngude ko fayti e « senndikaagal ». Ko ndeen kadi François Coty, faraysenaajo gardinooɗo jaaynde “ l’Ami du Peuple” – Musiɗɗo Ɓesngu), ummanii jeeyngal haɓde e Ceemoko. O wiyi yo Farayse reeno “ kominist en naatii Afirik”, bone « mboɗeeri naatii jiimaaɗe men ».

He lewru Saawiyee 1931, Maalde haɓattoonde leñol Ɓaleeɓe feƴtii. Ɓurɓe fellitde ɓee njahdi e Ceemoko, ɓe cosi « Union des Travailleurs Nègres – Dental Gollooɓe Ɓaleeɓe ». Ɓe cosi jaaynde wiyaa « Le Cri des Nègres – Wulaango Ɓaleeɓe ». Padmore walli ɓe. He lewru Suwee 1933, o yuɓɓini batu ngam sosde peŋgal sanɗaaji Afirik Hirnaange wonɓe Paris. Léopold Sédar Senghor ina tawtoraa nguun batu. Ɗum yumtaani ngati ko wayi no Léopold Sédar Senghor njaɓaani rewde e makko.

Ko he ndee hitaande o fuɗɗii luurdude e heerto kominist en Farayse (PCF). Nder lewru Oktoobar 1933, PCF yaltini mo heerto ngoo kam e « Union des Travailleurs Nègres – Dental Gollooɓe Ɓaleeɓe ». Renndini ɓe ko Ceemoko yiɗnoo ko renndinde Ɓaleeɓe, ɓeya noon ndaraninoo ko hare lanndaaji nde tuubakooɓe e Ɓaleeɓe fof ndenndi. Ɓe tuumi mo kadi « nguyka » ceede ɗe o halfinanoo, e jotondiral e añɓe dillere waklitere. Jaaynde PCF bayyini innde makko e natal makko, nder « doggol ɓalewol toŋ 2 » añɓe PCF sarata tuma fof. Ɓe mbiyi waɗi mo riiweede e PCF ko sabi makko « jogaade darnde peƴtooru e ngañgu PCF ». Lomtii mo ko musiɗɗo makko Ramananjato.

Ceemoko sosi fedde woɗnde e hitaande 1934, o inniri ɗum « Solidarité coloniale – Jokkere-enɗam Jiimaaɓe ». Ɓe ngoni e jeeyngal salaade wolde leydi Itali ummanii ngam huuraade e Ecopiya. Ko ndeen ɓe lelni « Comité de Défense d’Éthiopie – Goomu Falanaade Ecopiya ». O yahdi ɗoon e fedde ngenndiyanke Aljerinaajo Mesaali Haaj, wiyeteende « Etoile Nord-africiane – Hoodere Afiri-Rewo ». O waɗti bayyinde binndanɗe he jaaynde Messali Haaj wiyeteende El-Umma. Kanko e dawriyanke Faraysenaajo ina wiyee Marcel Griaule, ɓe coorii Paris aɓe cara miijooji salaare hare Itali fawi e Ecopiya.

Ceemoko jokki daranaade jeytaare leyɗe Afirik haa ɗuum addani mo sosde jaaynde wiyaa Africa he 1936. O maaldondiri e fedde dawrugol ngenndiyankooɓe wiyeteende « Front Populaire – Maalde Ɓesnguure ». 

O liggii seeɗa nder jaagordu Kalifaandi ko adii nde Wolde Winndere 2ɓere. Nde Hitler huurii e Farayse tawi Ceemoko ina golloo « mbayla » Montluçon. Woodi bonnuɓe mbayla kaa, Almaañnaaɓe naamndii yo o haalan ɗum en waɗɓe ɗee golle. O salii haalde. Wattan fof ko Gestapo (« polis » Almaañ nder Farayse) jaggi mo he 1943, o fayraa Dummbirdu Mauthausen to Autriche ñalnde 18 Settaambar 1943. Ɗoon o maayi ñalnde 4 Suliyee 1944.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.