Ciimtol Human Rights Watch 2018 : jojjanɗe aadee ina ɓeydoo yaɓɓeede

1
2392
Ngonka jojjanɗe aadee nder Muritani
Ngonka jojjanɗe aadee nder Muritani

Ɓesngu Muritani ina heewi eddaaji. Haala kinɗe e leƴƴi ina cakkii geɗe keewɗe paatuɗe e jojjnaɗe aadee ñiɓiiɗe no feewi e leydi hee. Ngolɗoo ciimtol sifotoo ko hono laamu Muritani jaggiri pelle kaalooje ko faati e paltoor leƴƴi e kinɗe, ko faati e njiyaagu e ndonaandi mum, e ko faati e tooñanngeeji ɓennuɗi janɗi e leƴƴi keeriiɗi. Ciimtol ngol ina ɓeta kadi ñaawooje ɗiɗi kimmuɗe Muritaninaaɓe ñaaweteeɓe sabu cuurtii paltoor e baɗe yoorɓerndaagu ɓennuɗe. Ɗee ñaawooje ina kolla caɗeele e leepte baawɗe heɓtaade yimɓe haalooɓe ɗee geɗe caɗtuɗe.

Human Rights Watch (HRW) ko fedde nde wonaa laamuyeere (ONG). Faandaare mayre ko daranaade jojjanɗe aadee kam e ɗooftagol Bayyinaango huuɓtodinngo jojjanɗe aadee. Nde daranii, e ko ɓuri teeŋtude ko « wellitaare jaayɗe », e « mumtugol njiyaagu » e ittugol « kuugal warngo » e « leeɓtugol », kono kadi denndaangal hakkeeji siwil, hakkeeji politik, hakkeeji faggudu, hakkeeji renndo e hakkeeji pinal haa teeŋti noon e fannuuji nehdi e jaŋde e ɗuhngo. E nde golloo kadi e kareeli, nde suurta warhooreeji wolde walla njulaagu njogitaaje. Hman Rights Watch ina ɗaɓɓi dartagol warhooreeji laamuuji mbaɗata walla goomuuji murtuɗi mbaɗata e nder golwole nder leyɗe.

Nii woni, hitaande kala Human Rights Watch (HRW) ina yaltina ciimtol kollitoowol ngonka hakkeeji aadee, nde waɗa wiɗtooji dewondirɗi, luggi, ko faati e jaɓɓugol hakkeeji aadee e nder 60 leydi. Joɗnde HRW woni ko to New York to Dental Dowlaaji Amerik, kono ande jogii birooji nder gure goɗɗe keewɗe e winndere ndee. Won yooɓtortooɓe HRW ŋakkeende jaamburaagal, kono jaayɗe ina keewi ƴettitde e saaktude ciimti wiɗtooji nde yaltinta.

Ciimtol Human Right Watch

E wiyde hoohooɓe laamu ɗe HRW jokkondiri e lewru marse 2017, goodaangal e leydi hee ko ina tolnoo e ujunnaaje pelle ɗe ngonaa laamuyeeje (ONG), ko finnde coftal renndo siwil leydi ndii, e ɗooftagol laamu leydi ndii hakkeeji aadee. E wiyde Barahim wul Daddaa, kalifu Ñawoore : « alaa haɗde woodi e leydi hee, ɗoon ɗo haala e golle joomum en ina ɗooftii laawol… »

Geɗe denndinaaɗe e ngolɗoo ciimtol ina penna kaaɗoo haala, aɗe kollita ɗo diidol laamu nguu taƴi ngol, haaɗi. Wootere e kuutorɗe piggal ko Sariya paatuɗe e pelle, caaktanooɗo e 1964, baɗɗinɗo keɓgol yamiroore ministeer geɗe nder leydi ngam woodde, dokkuɗo mo mbaawka heɓtinde mo o welaa e salaade yamirde kala mo o welaaka, e tuugnaade e dalillaaji keewɗi, ko wayi no « parbagaan luulndiiɗo leydi » walla « jogaade batte bonɗe e hakkille yimɓe ».

Ina waɗi keeri ɗi pelle ɗe keɓtinaaka mbaawaa diwtude e nder golle mum en, tee aɗe kawra e caɗeele keewɗe. Yeru, otelaaji e boowe renndo njaɓataa luwde ɗe saaluuji ɗo ɗe njuɓɓini batuuji majje, wallitooɓe kaalisaaji, waaɓe no Dental Orop cuusaa wallitde ɗe, kadi jeyaaɓe e ɗeen pelle pawaama kuuge kasoo sabu tan ina njeyaa e majje.

E hitaande 2016, joɗnde hilifaaɓe jaɓii eɓɓaande sariya fotnde lomtaade sariya 1964 oo. So o waɗtii siyneede, omo harmina cosgol kala fedde nde golle mum « mbonnata ngootaagu ngenndi ndii ».

Laamu Muritani huutoriima oon hujja ngam haɗde yimɓe walla pelle waɗde golle mum en, ngu hujjikinorii kuulal 1 Doosgal leydi keɓtinngal fiɓnde luulndiinde paltoor tuugiiɗo e leñol, harminnde « kala jeeyngal keertinngal tuugingal e nguru ɓalndu walla leñol.»

Keewal leƴƴi e Muritani fawii e ko ngonka mum hakkunde Magreb e Afrik hirnaange worgo Sahara. Yimɓe Muritani ko eddaaji tati leƴƴi dowrowi, hay so tawii heen edda kala ina soomi kinɗe e nder mum. Eddaaji ɗiɗi gadani ɗii, tolniiɗi hedde 70% yimɓe ɓee, kaalata ko caltol arab nganndirangol hasaniya. Biidaan en, jeyaaɓe e gooto e eddaaji ɗiɗi gadani kaalooji hasaniya ɗii, ummii ko e harbiyeeɓe aarabeeɓe e berbeer en. Goomu ɓurngu heewde e haalooɓe hasaniya ɓee ko hardaneeɓe. Ko ɓuri heewde e maggu ko wonnooɓe jiyaaɓe kam e ummiiɓe e jiyaaɓe, kamɓe ɓuri ɓawlude.

Goomu tataɓu nguu, anndiraaɓe Afriknaaɓe-Muritani walla Ɓaleeɓe-Muritani ina waɗi leƴƴi keewɗi muuynuɗi ɗemɗe afrikeeje ɗe ngonaa Arab.

E sifaa kuuɓtodinɗo, hardanaaɓe ɓuri heewde daranaade ko ko faati e njiyaagu e baɗte mum, tuggi njiyaagu ɓurngu hiisde, haa e baasal e paltoor, e peeje ɗe njuumtaani ɗe laamu ƴetti ngam ñawdude ɗeen caɗeele.

Ngoƴa dowrowo wonande ɓaleeɓe-Muritani ɓee noon, ko ko anndiraa ndonaandi aadeeri (passif imaniteer) njoopiindi njannguuji ɗi laamu yamiri dow yimɓe mum e kitaale 1989-1991, juumtuɗi e warngooji e belaaɗe, taccingol to Sengaal, keɓtugol leyɗe kam e paltoor e joñgol guurangol haa e oo ñalawma.

Hardaneeɓe e ɓaleeɓe-Muritani heewɓe ina njogii hujja denndaaɗo woytaade ko yahata e leydi ndii hannde koo, ko fuɗɗaa e 2011, tawi faandaare mum ko winnditaade muritaninaaɓe, ko heewɓe tuumi wallitde Biidaan en, ardiiɓe leydi ndii to bannge politik e faggudu. Laamu ina yeddi ko wiyatee binnditagol ngol ina waɗi paltoor koo.

Nanondire winndereeje jowitiiɗe e jojjanɗe aadee ɗe Muritani siifi, kam e laabi sariya ngenndiiji ƴettaaɗi ngam reende hakkeeji aadee, jaɓgol e jeyegol laamu nguu e peeje e laabi keeriiɗi Ngenndiiji dentuɗe kam e Njuɓɓudi Afrik toppitiindi jojjanɗe aadee, newnangol laamu Muritani pelle winndereeje daraniiɗe jojjanɗe aadee sunnaade ko yahata e leydi hee to oon bannge, newnugol gondungol e caɗeele, ɗee geɗe kala ina mbaɗɗini e laamu Muritani ɗooftaade baɗɗiiɗe mum paatuɗe e hakkeeji aadee, ngu welee ƴeewtagol luggiɗngol ɗeen geɗe.

HRW hawraani e caɗeele goote e njilluuji mum wiɗto ɗiɗi waɗi Muritani e 2017, tee laamu nguu jaɓii ɗaɓɓaaɗe jooɗodaade e mum baɗanooɗe.

Ndonaandi aadeeri e pelle daraniiɗe nafooje loraaɓe

Keɓtingol laamu Muritani wonde yimɓe dowla oo mbaɗii geɗe bonɗe e daawal ndonaandi aadeeri, laaɓtaani. Kono tan e ngu heɓtini wonde ngu waɗii sariya, tee ngu lomtinanii loranooɓe ɓee no haanirta nii e tuugnaade e sariya yaafuya mo 1993, tee ngu ƴettii gila ndeen peeje lomtinangol loranooɓe ɓee e daɗɓe ɓee, wondude e gollal hooreejo leydi oo waɗi ngam safrude ñawannde ndee.

Pelle daraniiɗe nafooje loraaɓe ɓee, jokkuɗe e ñiŋde Sariya yaafuya oo, kaɗooje laawol yettaade kala jaɓɓunooɗo jojjanɗe aadee baawngol wonde e ɗo bonannde mum tolnii kala, e daawal joopangal ngal, ɗaɓɓooje keɓtingol waɗnooɓe bonannde ɓee, kam e lomtingol timmungol e dokkitgol neɗɗaagu, ina mbaawi hiiɗeede e golle mum en.

Ardiiɓe Covire e Fedde rewɓe koninkooɓe e siwil maayraaɓe e kewkewe 1989-1991 mbiyii HRW wonde laamu nguu haɗii ɗum en, e cili keewɗi, mawninde warngooji e majje baawnaaɗe baɗanooɗe e ngaal daawal, nde salii rokkude ɗum en jamirooje katojinaaɗe ngam yuɓɓinde batuuji walla ngu dartina golle maɓɓe.

Ñaawooje paatuɗe e wellitaare konngol (haalde miijo mum).

Ñaawooje baɗɗe ko ɓooyaani ina kollita ɗo pellital laamu tolnii so artii e deƴƴinde kala suurtooɓe paltoor e nder renndo Muritani.

Cimmtol ngol siftinii to oon bannge wonde biyeteeɗo Muhammed Sheek wul Mukaytiir nana e kasoo gila 2014. E lewru desaambar ndeen hitaande, ñaawirde fawii e makko kuugal warngo sabu jartodingol, ngal ñaawtirde teeŋtini e makko. Caggal ɗuum Ñaawirde toownde yamiri ñaawoore woɗnde ; nii woni ñaawtirde wootere artiri kuugal ngal e duuɓi ɗiɗi kasoo ñalnde 9 noowammbar 2017. O waɗii ko ɓuri ɗum e kasoo, ɗum noon o fotnoo ko welliteede, kono ellee haa hannde ko o dummbaaɗo e nokku mo yimɓe nganndaa.

Umaar wul Beybakar : Umar wul Beybakar ko kolonel garde gonɗo e alteret gila sulyee 2015. Duuɓi ɗiɗi jooni ko o baɗaaɗo e ndeenka ñaawoore. E wiyde Beybakar, ɗumɗoo ko sabu o jeyaa e « bidaneeɓe seeɗa, – e cetta kunal ofiseeji konu – ɗaɓɓuɗi e laamu nguu nde ɓurata softande heɓtinde warngooji amdu ofiseeji ɓaleeɓe baɗnooɗi ko ina wona duuɓi 25 jooni ».

Ñalnde 9 suyee 2017, suudu sarɗi ɓamii sariya keso jahoowo e haɓde e paltoor, baɗɗo taƴe baawɗe huutoreede ngam sokde yimɓe, sabu haala mum en ka noddaani e fitina. Waɗi HRW wiyde noon ko lelngo sariya laaɓtaani, kala belaaɗo bone mum ina waawi facciride ɗum no weliraa.

Pelle kaɓooje e njiyaagu

Muritani haɗii njiyaagu gila 1981, ngu harminaama e hitaande 2007, kadi e hitaande 2015 ñaawirɗe keeriiɗe cosaama ɗe alaa ko toppitii so wonaa ɗuum. Laamu nguu wiyi ko njiyaagu momtaama, heddii ko toppitaade batte mum to bannge renndo e faggudu. Pelle ɗiɗi Muritaninaaje ɗe ngonaa laamuyeeje kaɓotooɗe njiyaagu, hono SOS-Esclaves e IRA njaɓaani ɗuum, sibu e miijo majje « njiyaagu ina lutti tabitineede e leydi hee », hay so tawii no ɗe njiyrata geɗe ɗee nii ina seerti seeɗa…

SOS, ɓuri ɓooyde e hakindaade e haala mum, tee ina heɓtinaa. IRA sosaa ko e 2008, laamu jaɓaani heɓtinde ɗum. E wiyde hooreejo mayre hono Biraam Daa Abeydi, njiyaagu ina woɗɗi momteede e leydi hee, sibu e ngu yettii 20% (joyaɓal) yimɓe ɓee.

Caɗeele keɓgol kaayitaaji

E saawiyee 2008, laamuuji Muritani e Senegaal puɗɗii gartirgol muritaninaaɓe moolinooɓe to Senegaal e kitaale 1989-1990, hedde 60 000 neɗɗo. E lewru mee, laamu Muritani juutii binnditagol paandingol cosgol duttorgal keɓe limnewal, gootiɗingol karte dentitee, e timmingol doggol woote. Fedde Touche pas à ma nationalité (TPMN) sosaa sibu e miijo mayre « faandaare binnditagol ngol ko haɗtude ɓaleeɓe Muritaninaaɓe jeyeede e leydi hee ». Won jaagorɗe laamu mbiyi HRW wonde addani laamu nguu salaade heɓtinde TPMN, ko sabu mum, hono no IRA nii, « wonde peccooje ngootaagu ngenndi ndii ». Ɓe mbiyi haala TPMN « alaa ɗo tuugii », so wiyiibinndatal ngal ko binndital paltoor. HRW hoolkisaaki haalajuuji ɗii, kono Siimtooɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e rasisma e baasal teeŋtungal, mbiyii wonde binndital ngal ko paltingal hardaneeɓe e ɓaleeɓe Muritani…

Wasiyaaji feewde e laamu Muritani

E joofnirde, ciimtol ngol waɗii wasiyaaji feewde e laamu Muritani, paatuɗi e caɗeele cifaaɗe dow ɗee, ko wayi no : ittugol kuugal pawangal e wul Makaytiir, woppitde terɗe IRA dummbaaɗe (Aballaahi wul Saalek e Muusaa Bilaal), joofnude wiɗto takkere fawaande e Umar wul Beybakar ndee… momtugol denndaangal lelnaaɗe kuugal warhoore gonɗe e dabi kuuge, ine heen kuukal 306 paatungal e karmingol jartodingol, caabingal kuugal warhoore pawanoongal e Muhammed Sheek Makaytiir.

Ina heen momtugol denndaangal lelnaaɗe sariya paatuɗe e kaɓgol e ownugol (terorisma) sibu no siforaa nii laaɓtaani, momtude denndaangal lenaaɗe Sariya yaafuya 1993 kaɗoowo ñaawoore warnooɓe hoore e kitaale 1990. Ina heen ɗooftaade hakke batuuji jamyami e dente peeñcu, so wonaa tawa dalillaaji memotooɗi ina ngoodi kollitooji aɗi mbaawi lorde kisal ngenndi walla deeƴre renndo. E nder ɗuum, yuɓɓinooɓe ɓee potaani ɗaɓɓude yamiroore, kono poti tan ko tintinde laamu fawaade e sarɗiiji jaɓniiɗi. Haaɗnude ɗo jaɓi mbaawka laamu to bannge calagol winnditaade walla fusde fedde woodnoonde. Ittude e dalillaaji pusgol fedde, sababuuji « politik » walla kiisaaɗi « ina pecca ngootaagu ngenndi » e ustude mbaawka keɓtingol walla keɓtugol mum ; pusgol fedde foti wonde ko feere wattannde e peeje fof, tee, foti waɗde ko e ndeenka ñaawoore. Heɓtinde kala fedde yamyamre ɗaɓɓunde ɗuum ; ko wayi no Fedde rewɓe koninkooɓe waraaɓe e kewkewe 1989-1990, IRA e TPMN.

Ciimtol : Bookara Aamadu Bah

YOWRE 1

Répondre à cheikh Sadibou sow Haaytu jaabaade

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.