Hitaande 30ɓiire FƁPM : Hiirde Mbayniigu


Ñande altine 5 suwee 2006, caggal nde golle ɗe njoofi, Yiilirde Ngenndiire yuɓɓinii jonnde hakkunde mum e nelaaɓe cate ɗee, e sete FƁPS /T.P.Senegaal, e hooreeɓe cate Nuwaasoot, nde teddiniri ɓe hiraande

Hitaande 30ɓiire FƁPM : Belaa

Kala mo dañi belaa weltoo. So hawri kadi ko e belaa mo Alla welaa, joom mum summba, sajoo, leewoo. Ñalnde 03 e ñalnde 04 lewru korse 2006, Fulɓe Muritani ndañii belaa mo njiɗnoo tawi kadi ko belaa mo Alla welaa, annebi Alla

Jeewte kuftodinɗe paytuɗe e tippudi nehdi e jaŋde e heblo

- Caggal daawal compugol dowla tuugiiɗo e demokaraasi rewrude e woote toɗɗagol hooreejo leydi ɗe yimɓe fof ceedtii nuunɗal mum, walla kam njaɓi, 

- Caggal kadi juɓɓingol ñalɗi ngootaagu ngenndi, e puɗɗagol artirde mooliiɓe e taccinanooɓe e kitaale 1990-1991 kam e jeewte jowitiiɗe e cafrugol ñawanɗe bonanndeeji ɓennuɗi (warhooreeji ekn…)

Naatirde hujjinaande mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde Muritani

NAATIRDE

E nder woote cuɓagol hooreejo leydi jawtuɗo o, Sidi wul Sheek Abdallaahi huninooma, so  ɓennii, maa yuɓɓin diisnondiral ngenndiyankeewal peewtungal e Jaŋde e nehdi e heblo leydi ndi. En keɓiino hollitde, e nder Fooyre Ɓamtaare t° 47, wonde pelle men ngenndiyankooje tati toppitiiɗe pinal (Ɓamtaare Pulaar, e Sooninke, e Wolof e nder Muritani), caggal nde ndiisnondiri, ndentinii e joɗnde wootere haralleeɓe pelle ɗe, e gollinooɓe e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, e teelɗuɓe toppitiiɓe golle jaŋde (sukaaɓe e mawɓe), e ɗemɗiyankaagal, e ɓamtaare ɗemɗe ɗe, ɗoo e nder Nuwaasoot, ñalnde alet 7 oktoobar 2007.

dudal.jpg

Pour la réinsertion des langues nationales dans le système éducatif

INTRODUCTION :  

Dans un contexte caractérisé par une plus grande démocratisation des structures de la vie publique, et au regard des promesses tenues par les candidats lors de la dernière élection présidentielle, nous, associations culturelles  Pulaar, Soninké et Wolof, élaborons le présent document pour apporter notre contribution aux Etats Généraux de l’Education et à l’émergence d’une nouvelle politique linguistique orientée vers le multilinguisme et fondée sur le respect des communautés nationales, de leurs langues et de leurs cultures. 

dudal2.jpg

Artirde ɗemɗe ngenndiije e nder Tippudi Nehdi e Jaŋde

Naatirde

E fawaade e ngonka hannde ɓurka tuugaade e demokarasi, yanti heen podooje birgatnooɓe lefol gardagol leydi; pelle pine Pulaar, Sooninke e Wolof ina peññina ballal mumen feewde e wiɗtooji jogorɗi waɗde jowitiiɗi e nehdi e jaŋde e dawrugol kesol wonande ɗemɗe ngenndiije tawa eɗe kuutoree e dow kormagol leƴƴi men, ɗemɗe men e pine men.

So en teskiima wonde leyɗeele goɗɗe ina kuutoroo humpito men ko fayti e jaŋde ɗemɗe ngenndiije wonande duɗe leslese hakkunde 1982 e 1999, ina haani ardiiɓe leydi ndi njuurnitoo ngoon ɗoon humpito ngam naattinde ɗum e tippudi nehdi e jaŋde ndi.

Sit CRIDEM, wayliima

Sit internet lolluɗo ɗo e Muritani, biyeteeɗo CRIDEM, wayliima wontii duƴƴorde Muritani «ngam yahdude e soklaaji e jojjanɗe yonta keso» : ko ɗum woni ko ardiiɓe sit o kaali, ñalnde alet 29 mars 2008.

Ndeen, o ɓurnoo dartoraade ko kabrude : alaa kewata e leydi he tawa o bayyinaani ɗum ; alaa ko jaayɗe binndaaɗe kaalata,

Aimé Césaire deƴƴii

Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. Emee Seseer (Aimé Césair), jontidiiɗo Sengoor, sehil Sengoor, sankiima ñalnde 17 abriil 2008. O sankii ko to duunde wiyeteende Martinik (Martinique). Duunde Martinik fof noon e wonde to Amerik worgo, jeyaa ko e leydi Farayse. Emee Seseer sosi ko wiyetee « négritude », hono no paamirten, «ɓalewaagal », woni ngonka neɗɗo ɓaleejo. O sankorii ko duuɓi 54. O wonii meer wuro wiyeteengo Fort-de-France duuɓi 56. O jibinaa ko wuro wiyeteengo Basse-Pointe ñalnde  25 suwee 1913, woni hitaande ko adii wolde adunankoore adannde, anndiraande 14-18. 

Hol ko woni parlemaa e Komin ?

 

Leydi men ina huccani ko ɓooyaani woote meeruuji e depteeji. Fooyre Ɓamtaare ina yiɗi addude heen ballal mum e rewrude e ngooɗo hello.

Hol ko firti parlemaa (parlement). E nder Murtani Parlemaa waɗi ko cuuɗi ɗiɗi : ɗiin ngoni Asambele ngenndi kam e Senaa. Ko yimɓe fof toɗɗotoo Asambele (suffrage universel direct) kono ko konseyeeji kominaaji toɗɗotoo senaateeruuji.

Palee palee ownooɓe nder Nuwaasoot

Dogdu e nder juuɗe ñaawooje, maa laamu

Doggol e nder juuɗe laamu ko wayno kasoŋ maa walla ñaawirɗe e nder Moritani wonaa gadanol; sibu hay gooto yejjitaani yimɓe "islaamist" en nde njagga noo ɗo e dumunna ɓennuɗo e sahaa laamu mawuya nde.Ko e ñalawma naange e hoyre gooto e maɓɓe, dognaa e nder "pirisoŋ" mawɗo to.Ko arnooɓe juuraade mo ɓe, yantude e maalde waɗdaande e gollotooɓe e nder to, sibu nde o dogata nde ,

Anndinoore coñce e ñeeñal

Coñce e ñeeñal leñol ngoni denndaangal gannditirɗe leñol, ko ɗe maande e maantorɗe, paarnorɗe , e beltorɗe leñol maa renndo jiidungo aadaaji e goowaaɗi e tawaaɗi. Conce e ñeeñal leñol coomi ko denndaangal kebtinirɗe keeriiɗi kala dental maa renndo jiidungo ɗemngal, dimɗanngal hoore mum, guurdungal e nokku gooto maa falnde wootere..

Kala mo haali coñce e ñeenal leñol, ma ciforo heen leñol ngol, etee kala mo haali leñol toɗɗii ko demngal. Ndeke dottude keerol hakkunde conce,

Caɗeele nguura : konngol hooreejo leydi Muritani

 


E tuugnaade e haala haralleeɓe ko fayti e kisal nguura, caɗeele nguura mawɗe, ɗe hono mum meeɗaa yiyeede ɗo, ina mbaawi heɓtaade leydi ndi e ndeeɗoo hitaande 2008. Muritani noon ina wondi e yowitaare mawnde to oon bannge, sibu, ko maa sooda caggal leydi ko ina ɓura 70% e ko geɗe mum nguura; ndaa hikka, ɗeen geɗe nguura ina ŋakki e nder winndere ndee kala.