3274804258_1_2_sjjq2ssS.jpg

Aduna mbo naange woɗeewe !

Heewɓe cikkata ko koode ko ina pamɗi, ko ganndal ari jooni ko hollirii wonde ko ngoɗɗeeki majje tan addani ɗe famɗude e jiyɗe men, kono yoga e majje ɓuri naange mawnude laabi ujunnaaje !

Kaedi_expo3.jpg

Koolol keewal pine : Kayhayɗi e jeeriyel

Ñalnde aljumaa 29 e 30 abriil koolol keewal pine waɗii e wuro Kayhayɗi, Kay Dimmbee jooroo, sammee naayoo. Yuɓɓini koolol ngol ko Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ina wonndi e fedde Sifaa hanki Pinal hannde, e ballondiral e Dental Leyɗe Orop e rogere mum PESCC. Koolol ngol toɗɗii ko gure 5 : Nuwaasoot, Nuwaadibu, Rooso, Kayhayɗi e Ɓoggee.

esclavagistes_maut_u_5451.jpg

Ciimtol cabborgol Philip Alston : Baasal e paltoor ina njaaji e Muritani

Ciimtoowo keeriiɗo Fedde Ndenndiije Dentuɗe (NgD) jilliiɗo Muritani hakkunde 2 e 11 mee 2016 oo, wiyetee ko Philip Alston (Filip Alston). Faandaare njillu nguu wonnoo ko ɓetde golle laamu Muritani to bannge hare kaaɗtudi baasal kam e ɗooftagol ko hunanii winndere ndee to bannge ɗooftagol jojjanɗe Aadee, e dow bismaango Laamu Muritani. 

Daartol Annabi Yaaguuba (3)

En ngardiino e daartol ngol haa ɗoo : Alla ceniiɗo oo wahyii Jibiriil (JKM), gila Maccuɗo Alla tedduɗo oo yanaani e goofi e woondoore. Nde Jibiril yettii Yuusuf tawi ɗum ina jooɗii ene ruŋtii Jeliika o wiyi ɗum : joome weltiima e geɗe maa, ɓeydu tiiɗnaare, ndeento-ɗaa jamfaade, ngam kala nde njanfi-ɗaa haa goof-ɗaa, ko o jaltinoowo ma e dental Annabaaɓe e goongɗinɓe Alla.

Aziz-nema.jpg

Diskuur Neema addii coow

Ñalnde 3 mee, hooreejo leydi Muritani yilliima wuro Neema. Oon nokku noon ko « sohre » Maawiya wonnoo, sabu ko toon o heewnoo yahde so tawii won ko o yiɗi fewjude, ko wayi no kuule politik maantinɗe (yeru ndeen hitaande eeraango makko sabu  « himme mo o yiɗnoo rokkude rewɓe ». Kono kadi teski-ɗen ko, Abdul Ajiiju, gila teetti laamu e hitaande 2008, rewi ko e teppe makko, nde o ummanii njilluuji nder leydi fof, ko toon o fuɗɗortoo. Hikka ne o ruttiima toon hay so tawii noon ko o wayri toon wonaani hitaande. 

8112690-12652134.jpg

Goppitgol Biraam

Ñaawaama ñalnde 17/05/2016. Ñaawirde Lommet yamirii goppitgol Biraam Daa Abeydi e Barahiim Ramdaan, sokanooɓe lebbi 16 hannde. Ɓe cokranoo koo hujja « jeyeede e fedde nde heɓtinaaka, dental ngal yamiraaka e noddugol e dental ngal yamiraaka kam e wasde e doole kisal. 

Kaalden goonga : pelle

Eɗen nana ene wiyee « ndeereeru ko calɗi baasal,dimo ko jondiniiɗo ». Hannde, ene woodi e men ɓe paamaani ngol konngol walla tawi paamii mbaɗa ko wiyatee « paho nanataa ko haajaaka koo ». Ɓeen ngoni, joom en gite puniiɗe, ɓe njonetaake, fedde njiyi fof mbiyata ko maa naata e mum. Tawi ɓe nganndaa, gooto waawi waalde tan ko e wooturu.

tumblr_inline_o5xnjb0wEV1the7sl_1280.jpg

Yarlitanaade banndum

To leydi Amerik, jannginoowo gooto yoɓanii almudɓe mum noogaas e njeegomo (26) yahrooɓe tawo e jaŋde gaggaaji, denndaangal fere duuɓi 4 jaŋde to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, mbele janngo mbaawa jokkude jaŋde mum en, tee ko fereeji ɗii kala. 

Muhammed Faliili Sih.jpg

Muhammadu Faliilu Sih waɗtii Ganndal hiisa toowngal e Pulaar

En meeɗaano sikkitaade wonde ɗemɗe Afrik ko ɗemɗe ganndal no ɗemɗe keddiiɗe ɗee fof nii, sibu, ɗoo e Muritani ɗe koolkisanooma e jaŋde lesre, tee denndaangal ɓetooji baɗanooɗi kollitii juumtugol ndeen jaŋde e ɗemɗe ngenndiije. Kono, wonande gannde toowɗe, haa arti noon e hiisa toowɗo, hono ganndal ɓurngal luggiɗde e mettude faamde, hay so tawii eɗen nganndunoo ina aaɓnoo, en cuwaano tawo yiyde ɗum, tee heewɓe ina cikkitinoo gaaɓnogol majjum.

CIMG0372.JPG

Ɗanngal men fayde Itali (3) : Ñalawma Koolol Wicensa

 Koolol ngol waɗi, mbiy-ɗen, ko ñalnde 13 lewru korse 2015. Nii woni nde pindina-ɗen, looti-ɗen, njuul-ɗen, kawru-ɗen e dolokke men, tengaade gaalaande, paɗe mukke coraaɗe e makatuumru silmbaandu, cormiti-ɗen, cormitani-ɗen ñalawma mo Fedde Fulɓe Itali suɓii mawninde hikka e Wicensa. 

conpresse.jpg

Koolol ngenndiwol keewal pine : yeewtere jaaynde

Ñalnde alarba 25 mee 2016, Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e Sifaa Hanki pinal hannde njuɓɓinii ɗo joɗnde FƁPM ɗoo, yeewtere jaaynde ngam hollitde ko fuɗɗii golleede e koolol keewal pine.

1867_Edward_Poynter_-_Israel_in_Egypt.jpg

Misra ɓooyɗo : Dewe, aada, gannde

En ngardiino e daartol men Misra Ɓooyɗo haa ɗoo  : "... So tawii ko e ñalɗi mbelemma, ko sanngara e teewu. Liɗɗi ɗii e teewu nguu e ndiwri ndii moomete lamɗam, yoornee, caggal ɗum sahee walla juɗee. Kala baawɗo kadi ina waawi waɗde gaaci e ngamri e ñalɗi mbelemma. Kuutorɗe gaaci maɓɓe ko bayli caggal ɗum liite. Aɓe njoginoo kadi pijirlooji keewɗi. Alɗuɓe ɓee ina njahatnoo raddo wallo befagol."  Jooni njokken