Teddungal daasetaake, roondete !

Tuma nde Liyonel Mesii, yillii leydi Gabon, Aali Bonngoo e laamu mum ndukraama, ñiŋaa no feewi. Tuggude nde hoodere mawnde fuku koyɗe, arsantinnaajo mo kippu Barseloon wi’i koyɗe cip dow leydi Alhajji Umaar Bonngoo, saaktooɓe kabaruuji, dobotooɓe geeseeji enternet kam e luulndo leydi ndii ndañii ko ina coccoo. Naamnde maɓɓe mawɗe ɗee ko holi ko woni jooni gini golle ɗowngu laamu leydi ndii ? 

Doole poti heɓɓiteede ko gila ndonkaani

Mbele en potaani diwde e wiyde haa jooni, njanngen Pulaar ? Mbele jaŋde Pulaar tan mehre ina waawi egginde ganndal ? Hol caɗeele maa ŋakkanɗe ɗe ɗemngal jogotoo, tawa haaɗi tan ko e janngeede tawa janngirtaake ? Mbele Fulfulde ina waawi suppitaade e dow ɗee ɗemɗe laatiiɗe hannde no ɗemɗe men neeniije ? So tawii jaabuwol mum ko eey, hol ɗo rewetee haa ndeen ɓamtaare dañee ? 

Nguyka kawgelaaji to Niiseer e Senegaal

Tonngoode Fooyre Ɓamtaare yawtunde yaajnooma e nguyka kawgel Bakkaa e nder Muritani. En keeroraaki ɗuum. Hono ɗuum waɗii to Senegaal, to Niseer ... Kono toon, joomum en mbattinoyi ko polis, caggal ɗuum ñaawoore fawi e mum en kuuge kasoo kiɓ, tawi ɗuum jiidaa e kuugal laamu, so haɗde joomum en waɗde ngeel kawgel ko heddii e mum en koo.

Ñaawoore Husen Habree : “ko tonngu daasi kala, maa artir e koyɗe joom mum” !

Ñalnde 20 sulyee 2015, ñaawoore Husen Habree udditii to Ndakaaru. Ɗumɗoo ko kewu teskinɗo, paayodinɗo e banngeeji kala. Ko kewu maantinɗo sibu ko ngol woni go’o e nder Afrik ko meeɗnooɗo ardaade leydi ina ñaawee e nder leydi Afrik ngoɗndi. Ko ngol woni go’o ko Dental Afrik ina yuɓɓina ñaawoore hooreejo leydi. Ko ngol woni go’o ko hooreejo leydi Afrik ina ñaawree bonanndeeji waɗnoo nde laamii ndee. Ɗum jibinanii  tooñanooɓe kala ɗamaawu, haa arti noon e nder Afrik ɗo yoga e laamiiɓe mbaɗata ko mbelaa. 

SaharaPhoto3a.jpg

Tottirgol leydi e gure teeru (Dekere 2010) -7-

 

DAMAL VIII : Tottirgol leydi e gure teeru

Kuulal 121 – Caggal diisnondiral hakkunde Ministeer Finaas e Hilifaaɓe diwanuuji e tunnduuji e hoohooɓe meeriiji, sarwisaaji Ministeer toppitiiɗo wuraagu (Urbanisme) ina foti lelnude palaŋuuji pawatooɗi e ɓetgol leydi ngol sarwisaaji Topogaraafi waɗi.

Daartol annabi Nuuhu (aleyhi salaam) (2)

 

(...) Caggal ɗiiɗoo kaawisaaji ɗi Alla haali e Nuuhu, Jibiril mo kisal woni e mum oo, ɓoorni mo comci jihaadi, o fiili mo kaala pellital,  o wiyi mo : “fokkit yah to gaño Alla biyateeɗo Dirmisil, ɓiy Fuumil ɓiy Jiiji ɓiiy qhaabil ɓiy Aadama (MJM).”  kanko Dirmisil noon ko o laamɗo keewɗo doole, gaaƴiiɗo, kaaɓniiɗo, mo hono mum alaa e winndere ndee to bannge heewde caɗeele.

Sammba conngiiɗo : “Nimsa wuurtataa coodgu !”

Ferii sahaa gooto, gorko galo no feewi haa wonaa seeɗa, ina jogii cabbi cabbi na’i, bei’i, gelooɗi, pucci. No Alla waɗata, o yaawaani dañde ɓesngu haa o heɓi capanɗe joy hitaande, o naatani mawngu ndeysaan. Ɗoo, miijooji keewti ɓernde makko haa fakiti. Jawdi, reenooɓe ngoodaani etee o naatanii mawngu. Alla anndi battande ndii jawdi. 

Nafoore leɗɗe men

Kala ko wiyaa lekki walla leggal, ina fuɗi, waɗi cate e baramlefi, na woodi ko nafata. Denndaangal tagooje ina njogii sirluuji e leɗɗe ɗe huutortoo. So tawii ko to meeɗen, aynaaɓe, fitiramgolleeɓe, (sañooɓe, waylooɓe, subalɓe, sakkeeɓe) moni heen kala ina jogii ko ina huutoroo e leɗɗe, tawa ko kañum tan waawi ɗum waɗde. Ɗuum noon, ko gila e safaara, ñaamde, 

Jaŋde yawtataa !

Debbo gooto jahroowo e duuɓi 102, to Almaañ, heɓii ñalnde 9 suwee 2015 ɓennuɗo oo, seedantaagal mum doktoraa. Nde nan-mi ɗuum, miijinoo-mi o fotata weeɗeede kaayit ceedtotooɗo ɗum oo ko nder suudu makko, sibu mbiyatnoo-mi ko o nattii yahde. Kono, ko to duɗal ɗo o jangatnoo too tigi o weeɗaa ɗum, omo darii e koyɗe makko no sagata debbo nii. Kanko oo, o wiyetee ko Ingeborg Syllm-Rapoport

CPI seppii Umar, kono yahaani

Umaar El Beshiir, hooreejo Sudaan, yaltii kadi ɗo fotnoo loggaade. Ɗuum ko caggal nde ñaawirdu Pretoriyaa weddii haɗoore mo yaltude leydi Afirik bannge worgo, tuma nde o arnoo nootitaade batu kuuɓtodinngu 25ɓu fedde Ngootaagu Afrik (UA), jooɗinoongu tuggude 7 haa 15 lewru suwee 2015 to Johanesburg. Nde teleeji kolliri mo to pottital too, omo jooɗodii e laamɓe arnooɓe tawtoreede ɓee,

Njoftiigu « feccere »

Gorko jaljallo gooto, yoftorii ceerseero mum feere aniinde. Ndeen feere ko ƴeftude kala ko ɓe paggodinoo, fecca ɗum hakkunde.

Ndeen debbo oo ñaagiima mo daande mum, o seeri ɗum, caggal dewgal duuɓi 12. Kono, nde tawnoo mette ɗee ina ngoɗɗoyi e makko no feewi, o woondi wonde maa o waɗ oon ko yimɓe fof kaaltoyta. 

Ɓoccitiiɗo e ndiwoowa !

« No ɓoccitiiɗo e ndiwoowa » heewnoo wonde ko fabboore. Kono ngolɗoo kam laatiima goonga : neɗɗo yiytaama ina saggi dow jubudu huɓeere. Ina sikkaa ko neɗɗo lanngunooɗo e biifi ndiwoowa ɓoccitii, saami. Ko idii ɗum, won meeɗɗo taweede ina maayi e nder ñonngirdu biifi ndiwoowa, woni ɗo biifi ɗii naattata e nder ndiwoowa so diwii.