Pulaar waasii jaalal : Aamadu Saydu Kan nodditaama

Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e denndanngal terɗe mum, kam e FOOYRE ƁAMTAARE ina nduwanoo ɓesngu Aamadu Saydu Kan, cankiiɗo ñalnde 22 suwee 2014 to Nuwaasoot, wirnaa to Likseyba ñalnde heen. Aamadu Seydi Kan ko jaggal e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani wonnoo. O ardiima ko juuti Catal fedde ndee to Nuwaadibu. Maayde makko ko baasal mawngal wonande Fedde ndee, wonande leñol ngol. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, haarna mo aljanna. Ko Kan Aamadu Saydu ligganii leñol ngol, Fedde ndee e ɓesngu Muritani waawaa haaldeede kiikiiɗe gooto. 

Ganndal “SAWRU” (2)

En ngardiino e sawruu haa Muusaa Aamadu Jallo wiyata : “So liingu yarii kodde yoo yettu ALLAH, yetta lawƴooɓe kore” Waɗde ndeke : “So liɗɗi njarii kosam ne hayi yoo njettu fulɓe lammbuuɓe ɓee“. Eɗen njokka

So ndiiɗo mbaydi kosam yawtii, eɗam jogii kadi sifaa goɗɗo : so fedannde yowtaama e kaggu, ina waɗa heen sahaaji kaccalle lammuɗe toɗ. Ɗe ngittete, ɗe ndufee, ketungol kuuringol dow ngol iirtondiree e kosam cakkiɗam les ɗam, burgal ngal jolnee heen,

Hol no timtimol ardata ?

 

Eɗen “ngultina” ɗoo winndannde mbaɗatno-ɗen Fooyre Ɓamtaare tonngoode 8 e 9 – sulyee haa desaambar 1982. 

… Hade men haalde timtimol, eto-ɗen faamde won e geɗe jowitiiɗe e ko addata ɗum : leer (annoore).

Leer : Leer ko dental cereeli. Cereeli leer ko portiiɗi. Tesko-ɗen : saanga beetawe walla kikiiɗe, cereeli naatirooji pallanteeje, eɗen njiya bolol mum en.

Seppo artiraaɓe : Ɗo ɓe ndewdanoo

 

 

 

 

 

 

 

Ɗo yahanoo artaa fof, “seppo artiraaɓe” ngo mbiyno-ɗen ummiima Ɓoggee ñalnde 25 abriil 2014. Alaa kumpaaɗo lappol maɓɓe gila ndeen, haa nde ɓe njettii Nuwaasoot, ɓesngu wuro ngoo jaɓɓii ɓe jaɓɓongal jooɗngal, laamu nguu njaɓɓorii ɓe no soofi so waɗde polis e sanndarmori yo lottu e maɓɓe gerenaaduuji e nanngude won e maɓɓe.

Fotde men : “politigi e pene tigi”

Mammadu Sammba Joob lollirɗo Murtuɗo ene haalatnoo konngol potngol hannde wonanade en tugnorgol ngam yuurnitaade e siftorde HOLI KO WONI FOTDE MEN. Omo wiyatnoo “politigi ko pene tigi”. Ene gasa tawa saabinoo ɗum ko yenaneede mo ko wiyanoo “baɗoowo polotigi haalataa ko soomi e ɓernde mum”.

Woote hooreleydaagu : geddo ngoo muusii

Gila kampaañ oo fuɗɗii ñalnde 21 suwee 2014, kanndidaa biyeteeɗo Muhammed wul Abdel Asiis oo, jamfinooɗo laamu jooɗii e jappeere e hitaande 2008 hade mum toɗɗoreede woote juɓɓiniraaɗe « ɗereeji ñenngaaɗi », hollitii tan wonde wonaa kanndidaaji keddiiɗi ɗii waɗdata. Waɗi noon ko e denndaangal dente ɗe o yuɓiinnoo e laamorɗe diiwanuuji ɗii, o ronkii jogaade hoore makko,

So Koyɗol wiyi ina foso maa, ummo jooɗo

 

 

Saabii kaa haalaa ko en mbiyno e tonngoode men 119ɓiire wonde tawi rajo Muritani ko rajo ngenndi wonnoo, nattii : ngoon wullitaango faynoo ko e jaagorgal toppitiingal ko fayti e kumpital, hono wul Horma, sabi  ɗum ko rajo Muritani nanngetenooka e Magaama e diiwaan mum fof. 

FƁPM : Yiilirde catal PK

Sikke alaa ndaaroowo ɗo waali e ndaaroowo mo waaldi uddu suudu renndintaa ɗum en. Kikiinde aljumaa ko ñalngu teskinngu, mahiingu nder hakkillaaji yimɓe wonande kala tawtoraaɓe ndeen joɗnde kikiiɗe mawnde saanga w17 haa w19, yiilirde Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani (FƁPM) heɓii jooɗodaade e almudɓe Demmba Aamadu Bari, ngam duɗal ngal waawa naatde e yumma mum pelle, daroo ɗo tiiɗi. 

Madiina Wat dillinii Nuwaasoot

Sippiro tataɓo ngoo teddiniraa ko Abdarahmaani Njaatigi Joop, ko : Baylaa Maar mo Geloonga walla to Kogga waɗdaa e biyeteeɗo Yekkini gummoriiɗo to Daar Nayim (gootal e leeɗe Nuwaasoot). Sippiro ngoo juutii kono kadi ngo ŋarɗaani hay seeɗa sabu sippirooɓe ɓee mbaɗtindi ko e ullondirde leydi e lojondirde. Ɗo wattan ɗoo, ñaawooɓe ɓee ndokki araaraay ko Yekkini sabu ɓurde nehaade e haaɗde e jamirooje hay so tawii ɗo adannde ɗoo yimɓe ɓee fof ɓurnoo wonande ko Baylaa Maar. 

Mali joñcitiima

Hay so tawii sahaa e sahaa fof eɗen nanatnoo konu Mali walla Farayse jaggonidrii walla warii ownooɓe, ko ɓuri heewde e yimɓe njooɗtorinoo ko wolde ndee ñifii. Kono njillu hooreejo hilifaaɓe leydi Mali, to Kidaal ñalnde aset 17 mee 2014, joñtitii uure.

Kanko hooreejo hilifaaɓe oo, hono Muusaa Maraa, ko kanko tigi wiyi “Ma min pellu ownooɓe ɓee fellannde muusnde”.

Seppooɓe ina ceedtoo

Jaaynoowo biyeteeɗo Kaliilu Jagana njokkondiriino e artiraaɓe seppunooɓe gila e Ɓoggee haa Nuwaasoot... A ɓe ceedtoo :

« Mbiyetee-mi ko Abuu Jallo. Njeyaa-mi ko Beelel Uurngel. Miɗo yahra e duuɓi 44. E hitaande 1989 min leeptaama, jawdi amen ɓolaa, min taccinaa feewde Senegaal. Caggal duuɓi 20 daayo waawnaango e nder tuddule, min pellitaa artireede e njuɓɓudi, min ndokkitee hakkeeji amen. 

Seppo artiraaɓe, Sammba Abdul Bah ina jangtoo kasoo mum

 

Sammba Abdul Bah jeyaa ko e yimɓe tato nannganooɓe caggal nde polis werlii e seppo mooliiɓe e arnooɓe jaɓɓaade ɗum en gerenaatuuji ɗo karafuur Madrid ɗoo. Kanko e hoore makko ko o gartiraaɗo e wuro Gurel Falli, sara Kankoosa. Kanko ardii Jokkorde sanɗaaji e almudɓe artiraaɓe (CEER : Coordination des Elèves et Etudiants Rapatriés) waɗnde ko ina wona 40 tergal.