Mali joñcitiima

0
1807

 

Hay so tawii sahaa e sahaa fof eɗen nanatnoo konu Mali walla Farayse jaggonidrii walla warii ownooɓe, ko ɓuri heewde e yimɓe njooɗtorinoo ko wolde ndee ñifii. Kono njillu hooreejo hilifaaɓe leydi Mali, to Kidaal ñalnde aset 17 mee 2014, joñtitii uure.

Kanko hooreejo hilifaaɓe oo, hono Muusaa Maraa, ko kanko tigi wiyi “Ma min pellu ownooɓe ɓee fellannde muusnde”.

Sabu, e wiyde makko “ownooɓe ɓee ndikkiima laamu Mali e wolde, ɗum noon, Mali woni ko e wolde feewde e ɓee ownooɓe. Maa min ndenndin kala ko wolde ndee hatojini”.

Mbele haala makko kaa toɗɗii ko rebel tuwaareg en walla, ɓe kalifu ndeenka leydi Mali hono Sumeylu Bubey Mayga joopii, nde wiyata “soldateeɓe Mali njaggondirii ñalnde aset to Kiidaal, e MNLA wondude e goomuuji ownooji”. Hooreejo hilifaaɓe oo, nde naamnaa ɗum kam ne jaabii ko ɗumɗoo : “So neɗɗo yanii e Ndenndaandi, oon ko ownoowo wiyetee, ko o waawi wonde fof, ɗo o waawi ummoraade fof noon. Ma min ummin wolde nde alaa njurum feewde e ɓee ownooɓe”. Ko ɗum addani konu Mali jaggondirde e maɓɓe ñalnde alarba 21 mee 2014. Kono laaɓaani, sibu yuumti ko diiwgol konu Mali e wuro hee, maayɓe heewɓe e gaañiiɓe… Won soldateeɓe Mali boom mooloyii ko to doole Minuska (1 300 soldaat) e Serval (100 soldaat). MNLA noon wondi ko e MAA e HCUA, goomuuji ownooji. Gacce kadi wonande laamu Mali.

Kono ɗee geɗe fof ko kaawniiɗe, sibu, so tawii MNLA ina lutti wonde e Kidaal e won waɗde ko welaa e rewo Mali hee, yimɓe ina mbaawi wiyde ko e weleede leydi Farayse. Heewɓe kadi ina njooɓorii Muritani waasde laaɓde heen, nde tawnoo, gila ATT ina woni e laamu, konu Muritani jumpii e leydi maɓɓe (yimɓe fof ina ciftora nde konu men yahata haa nder Mali haɓoyde e “ownooɓe”…), kadi, ko Mali woni e hare koo fof, haa nii e oo sahaa, won hoohooɓe MNLA nguuri e Nuwaasoot, yanti heen, Muritani jaɓaani wallitde Mali heɓtude ndimaagu mum… Hay ko wattindii koo, e yontere ɓennunde ndee tan, jaayɗe Muritani laakataama otooji ummoriiɗi Mali e mooftaa e Muritani (eɓe naamndoo hol no otooji potɗi nii naatiri leydi men kaɗaaka, tee nanngaaka…).

Farayse e leyɗe hirnaange fof, ina anndaa keewaani waɗirde huunde Alla meho. Hare maɓɓe e ownooɓe, ko koye maɓɓe tawo ɓe ndeenata. Ko ɗuum waɗi, hay e nder Muritani, Farayse ina jaggani laamu hannde nguu koyngal, sabu sikkude ko kañum tan waawi haɓde e ownooɓe.

Enen noon, eɗen njogii heen kulol mawngol. Go’o, sibu Farayse teskaaki caɗeele ɓesngu Muritani, wallitaani ñiiɓnugol goonga e nuunɗal e leydi men hee. Yanti heen, heewɓe ina mbiya “darnde Muritani e nder hare Mali laaɓaani”. Seede mum ko, gaa gaa ballal ngal suɗaaki Muritani wallitta tuwaareg en, winndannde nde biyeteeɗo Wul Bereydelil bayyinnoo e ut 2012. Ooɗoo neɗɗo noon jeyaa ko dillere baasiste en, tee ina wiyee “omo jeyaa ɓadiiɓe no feewi Abdel Asiis, tee heɗanaa”

Ndeen winndannde, tiitoonde mum ko “La Mauritanie et l’Azawad”. Ko o haali heen koo, wonaa ko ina jokka enɗam hakkunde leƴƴi e hakkunde leyɗe keediiɗe. Ɗum jiidaa e haala Hammaadi Wul Hammaadi (gonnooɗo kalifu fiyakuuji caggal leydi) haalnoo e RFI…

Heddii tan ko wiyde Muritani ina foti daranaade yo jam laato Mali. Sibu, kala ko heɓtii Mali, ɓooy juuti fof Muritani tinat ɗum. Kadi “bone picaat laaci”. 

Ma a taw ko ɗum woni ko Abdel Asiis fuɗɗii faamde sibu ñalnde 22 mee o yahii Kidaal, o yiyndirii e pelle tati pellondirɗe e konu Mali ɗee (MNLA, HCUA e MAA), haa nanondiral joɗɗingol petelaaji dañaama ñalnde 23 mee ndee. Ngaal nanondiral ina waɗi fotde toɓɓe nay : ko idii fof ko dartinde hare jooni jooni, yanti heen ko artude e nanondiral Wagadugu, ngam ɓamtude kaaldigal jooni jooni, rewi heen ko woppitde nannganooɓe banngeeji ɗiɗi ɗii fof, e newnude golle pelle faabuya Fedde Ngenndiije Dentuɗe walla goɗɗe e sosde goomu wiɗto hakkunde leyɗe ngam anndude ko joñtiti uure ndee.

Laamu Mali teeɗanonooma yo konu fof rutto ɗo wonnoo ko adii pelɓondiral 17 mee, MNLA e wallidiiɓe mum njaɓaani, tee ina njokki e jiimde Kidaal e Menekka e Ansonngo.

Muttaar