8940882-14178972.jpg

Hakkunde Muritani e dorog : So Alla jolaama bonde e baañoowo, wuurtata e...

Tuggi 2007, nde laanel ndiwoowa jippinnoongel keesuuji  keesuuji dorog to Nuwaadibu yiytaa faade hannde, alaa hitaande meeɗnde ɓennude tawi ajaande njulaagu dorog kewaani e leydi Muritani. E hitaande 2009, Ahmeddu wul Abdallaahi wiyiino “Miɗo sikki ownugol fotaani wonde ko tuubakooɓe mbiyata “lekki mbirnuki dunndu” koo. Hol ko woni dunndu nduu ? Dunndu nduu ko njeenaari tuddiinndi e huunde e juɓɓule kisal kam e sarwisaaji ndenndaandi, kono noon, e ko ɓuri teeŋtude ko dorog.” Ɗum firti ko ɗee gajaale mawɗe kewooje e leydi men e ɗii duuɓi cakkitiiɗi ɗii fof, kam en fof njiydi lamol... 

CIMG0187.jpg

Ko Pulaagu naatni en e Duunde Orop

Banndiraaɓe hay so ciimtol ngol mbinndatno-ɗen e njillu men e  Duunde Orop ɗeɓii leeltude ne, ngol joofii hannde oo e ballal Geno. Fulɓe ena mbiya wonde moƴƴere leeltunde ɓuri moƴƴere haaytunde. 

Macina.jpg

Nguyka woote : Hol ko Maasina waɗi ?

Haala dorog deƴƴaaka, ko ɓurka ɗum mawnude timpiima e Muritaninaaɓe : haala njeenaari ndi muulirde feewnoore karte e ɗereeji woote rokki hoohooɓe won ɗiin laamuuji e nder Afrik, haa arti noon e Muritani.

makki.jpg

Makki Sal : “Wax waxeet“

Gila o toɗɗaa hooreejo leydi Senegaal e lewru abriil 2012, o seeraani e reftude heen. Ko o wiynoo koo ina laaɓti “Oɗon nganndi mi fellitii artirde manndaa duuɓi 7 toɗɗoraa-mi e les ngalɗoo Doosgal leydi oo e duuɓi 5...”

conseilMinistres.jpg

Laamu Muritani : ngardiigu memmbagol

Ñalnde talaata 9 feebariyee 2016, laamorgo leydi habrii toɗɗagol hilifaaɓe hesɓe. Iselmu Ahmed Iɗidbih toɗɗaa kalifu geɗe caggal leydi, Muttar wul Njay toɗɗaa kalifu faggudu e kaalis, o lomtii wul Rayiis e faggudu. 

ira-nessiba.jpg

Ekkol Nessiba : Goddi taƴii

E balɗe jawtuɗe ɗee, won ko kewi e Nuwaasoot ko heewɓe tinaani walla paamaani ko woni tigi rigi. Ɗum jotondiri ko e ekkol biyeteeɗo Nessiba. Nessiba ko ekkol lesleso gonɗo e leegal El Miina, leegal waasɓe.

Boutros-Gaali sankiima

 

Butros Butros Gaali sankiima ñalnde 16 feebariyee 2016 to Misra, tawi ina yahra duuɓi 93. Kanko wonnoo Afriknaajo gidiiɗo ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe (F.NG.D). O jibinanoo ko 14 noowammbar 1922 to Keer. Jinnaaɓe makko njeyaa ko leñol koopte, kerecee en. 

Daesh2.jpg

Daesh, dowla lislaam ne ?

Ko ngaadorino-ɗen nande ko “Al Qaida”, konngol arab pirowol “Ardorde”, ardorde yeeytiiɓe umminde fiyannde diine walla mbiyen jihaadi e nder aduna hee kala, mbele ina compa diine lislaam e miijo maɓɓe “goonganteejo oo, lasli oo”, ɗumɗoon noon ko gila e maayirɗe kitaale 80.

char-egypte-antique.jpg

Misra ɓooyɗo : Yonta hakkundeejo

En ngardiino e daartol Misra Ɓooyɗo haa ɗoo : “Oon sahaa, firawana en ina njoginoo wiyeteeɓe eskirib en e foksineeruuji goɗɗi ɗi ɓe njoɓatnoo. Ko noon kadi ɓeen eskirib en ndokkirtenoo leydi ɗo mahi dewirɗe mum en e gaññeeje maɓɓe mbele ina njokka waawde toppitaade no firawana ɓee ndewraa so maayii.

prophete Souleymaan.jpg

Daartol Annabi Sileymaan ɓiyi Daawuuda (3)

Hol ko Bilkiis yamiri feewde e leñol mum ? Ndeen Bilkiis janngii ɓataake, Sileymaan faamii ko woni heen, o noddi leñol makko yo ar nootoo batu hay gooto hoto heddo. Ndeen ɓe ngarii, o wiyi ɓe, e konngol Alla toowɗo oo : “eehey mon hoohooɓe, mi nuldaama ɓataake tedduɗo” simoore mettelli, kaawise:29. 

systeme_solaire.jpg

Yuɓɓo naange : tagofeere jeenaɓere yiytaama !

En ɓooyii yiylanaade yuɓɓo naange tagofeere jeenaɓere ! Annduɓe mbiyi njiytii nde ñalnde alarba 20 saawiyee 2016 ! Haa e ñalawma hannde oo, caggal nde tagofeere wiyeteende Pluton natti hiiseede e tagopeeje yuɓɓo naange, ko tagopeeje jeetati (8) ngo jogii. 

Miijo : “waɗde yiyee, ɓuri haalde nanee”

 

Haalde nanee, waɗa yiyee, ɓuri haalde tan nanee. Kono waɗde tan yiyee, naftoree, ɓuri waɗirde haa yiyanee, mantoree. Ene gasa tawa hay so heewɓe paamii ɗuum ne, won heen kam heppuɓe arsuku, ene wiyee noon joom mum heewi wonde ko gujjo.

Nguyka ko kañum woni jahdiiɗo fenaande, geɗe ɗee kala dimo mo ɓinngu ngarmagu dogata e ɓanndu mum huɗortoo.