Boutros-Gaali sankiima

0
1535

 

Butros Butros Gaali sankiima ñalnde 16 feebariyee 2016 to Misra, tawi ina yahra duuɓi 93. Kanko wonnoo Afriknaajo gidiiɗo ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe (F.NG.D). O jibinanoo ko 14 noowammbar 1922 to Keer. Jinnaaɓe makko njeyaa ko leñol koopte, kerecee en.

Ko o neɗɗo jiɗnooɗo ɗemngal Farayse. Ma a taw nii ko ɗuum addannoo leydi Farayse wallitde mo ardaade F.NG.D. e hitaande 1992. E oon sahaa, hawri ko e ciltirɗi wolde Irak adannde, ɗo winndere ndee haɓɓondirnoo ngam haɓde e Saddaam Huseyn. O jeyanoo ko e yimɓe ɓe keewaani ɓe cummbanaano batte ndeen wolde, sibu o wiyiino e oon sahaa wonde « winndere ndee naatii e yiriinde jiiɓru ».

Ko e hitaande 1996 o ittaa e gardagol F.NG.D. sabu Amerik e leyɗe kaalooje Engele haɓaade mo, e daraade ngam haɗde mo arditaade Fedde ndee. Ɗeen leyɗe e gardagol Bill kilinton (Amerik) e Jon Majoor (Angalteer) ina njooɓtorinoo ɓadaade Farayse, e wonde sabaabu caɗeele F.NG.D.  to Somaali e maayirɗe 1993, e to Yugoslaawi e Ruwanndaa. Nde o ittaa Farayse toɗɗii mo yo o ardo Fedde Farankofoni e hitaande 1997, o woni heen haa 2002. Butros Butros Gaali ko neɗɗo jannguɗo, keewɗo seedanteeje.

Ko o doktoor ko faati e sariya (Pari, 1948), ko o jannginoowo to Duɗal jaaɓihaaɗtirde Keer, ko o jaaynoowo to jaaynde ñalɗiire Al Ahram, e yonta Anuwaar el Saadaat, o wonii e guwarnama Misra duuɓi 14 deggondirɗi. Omo jeyaa e termondirnooɓe e Moshe Dayan ngam siifondirde e Israayiil nanondiral jam to nokku ine wiyee Camp David e hitaande 1979. Haala makko nanaaka e dille cakkitiiɗe kewde to Misra ɗee e duuɓi jawtuɗi ɗii.

BAB