Sato : Ndeenaaka beeli taɓɓe ina waɗɗii

0
2089

 

Beeli baɗooji taɓɓe e ndaayri ina poti reeneede no feewi, sabu ko ngalu mawngu paabotoongu Bahbahɓe, so paabi mum en mbaɗtii faɗɗude ngeddiri so yanii e ndalla mum en.

Beeli baɗooji taɓɓe e ndaayri ina poti reeneede no feewi, sabu ko ngalu mawngu paabotoongu Bahbahɓe, so paabi mum en mbaɗtii faɗɗude ngeddiri so yanii e ndalla mum en.

Taɓɓere walla tammere so heewii wiyee taɓɓe wallatamme. Taɓɓere loorata ɗum ko puɗol puɗowol e ndiyam, min mbiyata ngol ko daamraamol, so hewiiwiyee daamraami. Ko e beeli ɓakkere ngol fuɗata, so ndunngu toɓii, beeli ɗii kewii ndiyam, ko ndeen jalluɗi daamraami njaltata e ndiyam, ɓaawo dumunna. Ko gaɓɓe ndaayri camminoondi walla loopinoondi e ɓakkere woni aawdi ndii, ko ndiin fuɗata daamraami ɗii, hedde fuɗɗoode ndunngu, demminaare, e lewru Korse (suwe) walla Morso (suliye). Ɗe ngona e layde (mawnude) ƴeewnate ɗe les, hedde lebbi ɗiɗi haa tati haa nay, ina hawra e ɓenndugol won e gaweeje jaawɗe ko wayi no makka e suuna walla ndiyamiri e ñendiko wonande yoga e taɓɓe, ɗi njaltina boñnjol, so hewii ko boñnji, ngol adotoo ko waɗde wuufdu, no basangal nii ; wuufdu nduu , wuufta sammeere waɗnde berfetti (beramlefi) daneeji tal cawndondirɗi, juutɗi ; ɗi mbaɗa no gallol nii ɗo hakkunde majji ɗoo, waɗa no deŋloode oolde buy waɗnde berfetti (beramlefi) cewɗi ooli buy, no saŋe cette nii, tamondirɗi, uurɗi, mi eti sifaade ɗum tan. Ko ɗiin ngontata faandu. Ko nduun faandu waɗata gufi walla koɓe ; gabbe ndaayri ɗee caawoo e nder majji, ɗi mbaɗata ko cuuɗi cuuɗi, ɗi nanndi ko e ayna-aynaare. Bonnjol wayi ko no gawƴal ngal alaa wulnde, jaafngal, baɗngal coorumbal walla cereendu e hakkunde.

Loorde daamraamol

So daamraamol wonii e waɗde wuufdu, tawata ko lamol mum fuɗɗiima loorde woni loofde walla ñiɓde taɓɓere ; ɗum ina waɗa dumunna, no taɓɓe mbaydi. Ina waɗi e majje jaawɗe loorde e ɓenndude ; ina waɗi leelɗe ɓenndude. Taɓɓe ina njogii inɗe : belɗe ɗe mbiyetee ko laaɓa gaɗaaje walla kermbelle ; ɗee ina njogii jaawɗe ɓenndude e leelɗe ɓenndude. Jaawɗe ɓenndude ɗee keewi ɓenndude ko hedde lewru siilto (settammburu) ; goɗɗe ɗee mbiyetee ko doŋke e ɗeñaaɗi eɗe kaaɗi seeɗa ; ina woodi e majje caltooje walla baɗooje cinnde, ɗe mbiyetee ko ñiibiije, ɗe nanndi ko e doŋke to bannge ñaaɗgol e kaaɗgol seeɗa.

Tesko : Eɗen ñaagii Bahbahɓe ɓee yaafuya, so tawii won ko ŋakki walla feewaani, yo ɓe peewnit walla ɓe timmitina. No mbiy-ɗen nii, taɓɓe ko ngalu ; ko ñaamde, ko safaara, ko hono noon kadi wonande ndaayri ndii : indi waɗi mboɗeeri e ɓaleeri e purdi.

Beeli taɓɓe yoo nguurtine

Miɗen mbiya yimɓe ɓee yo ndaro, ndadoo, ngamwuurtinde sato mum en : Beeli taɓɓe ɗii, yo nguurtine ; so tawii ko baɗatnooɗi taɓɓe, nattii waɗde ɗum en, tawata aawdi ndii ko gasndi. Yo ɓe ngaddoy ndaayri ; ɓe ngaawa e majji gila ceeɗu. So ɗi gubbiima, yo ɓe ngaasto ɗi haa keɓa ɓakkere, ɓe cara heen gabbe ndaayri, so ndunngu ɓadiima.

Suleymaan Kan ñalnde 15/10/2016

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.