Yiɗ leñol maa, kono woto añ ngol goɗɗo

1
3981

Kono, holi no ɓe kaɓirtee ? Mbele ko duko, mbele ko ƴattooje, mbele ko tooñde walla nii añde leƴƴi goɗɗi ? Mbiy-ɗen ko alaa e ɗii laabi fof potngol huutoreede.

Annduɓe ene mbiya “jiɗɗo naneede e manteede, yo anndinir yimɓe hoyre mum ko moƴƴi, gila e haala haa e golle”. Waɗde so en njiɗii ngol men tinee, nanee, mantee, cinkiren ngol feeñninde ko ngol anndiraa koo. Ɗuum woni nehdi, hulde gacce, hormaade neɗɗo fof, daraade e goonga. Laataade leñol ngol tooñataa, heertotaako, jiɗngol leƴƴi fof, ganndiraangol teddungal e waawde moƴƴinde gondigal. Sabu men faamde e yenaneede, yiɗde leñol mum, firtaani añde leƴƴi goɗɗi. Mi haalaani ko foti wonde ñaawoore biyɗo yimɓe leñol goɗngol biyaate bonɗe, nde mbiyaani mbaɗaani, kono ene hulɓinii, ɗo cikketenooɗo ko “ngenndiyanke” darotoo ene manta kaaloowo e mo tooñaani ɗum haalaluuji ɗi peewaani, njuɓɓaani, ɗi aada salii, tee kawraani e diine. Askitinde ƴattotooɗo e annabaaɓe dee kam, miin mbiyat-mi anndaa ko foti wonde ñaawoore mum. Yahde haa wiya “oo kaalɗo ko boni, galle mum mahaama Aljanna, ekn. Mi ronkii anndude ko njokkat-mi heen.

Njogi-ɗen tan ko wasiyaaji fayde e banndiraaɓe ɓee. Ɗiin wasiyaaji ngoni, kala ko neɗɗo wiyatee mettina, woto wiy ɗum goɗɗo ! Kala ko neɗɗo waɗatee mettina, woto waɗ goɗɗo.

Ɗuum ne addana en naamnaade, holi ko waɗi nayi ene ñaaya, beyi ina njoɓree ? So won tooñɗo leñol, yo o rewne e laawol, tawa bone mum naworaani leñol mum fof. Sabu ene gasa tawa yimɓe leñol makko e koye mum en mbelaaka ko o haalii koo, tee pelii mo heen.  Ene moƴƴi ngusten fitinaaji men, ngannden ko heɓtii leyɗeele goɗɗe koo jommbaani heɓtoo en. Ɗuum woni hare leƴƴi ɗo warngooji keewi, pittaali mboomii, tee mbiyaani mbaɗaani. Waɗde noon, ngartiren hakkillaaji men.

Ngannden ko en tagaaɓe, woɗɓe ko tagaaɓe. Ko en jibinaaɓe, woɗɓe ko jibinaaɓe. Ene wiyatenoo « so a yiɗii wirtude jinnaaɓe maa tan, ƴatto giƴe ». Waɗde, so a yiɗii hoyde tan, eto wiyde aɗa hoyna neɗɗo hono maa.

Ngaree ɓamten leñol men, cinken ɗum, njalbinen ɗum, njooɗnen ɗum, kono woto ngañen leƴƴi goɗɗi, woto ñiŋen ɗum en, woto ceyfiten ɗum en. Waɗde woto cemmbinen ƴattotooɗo ɗum en. So ɗum alaa ene ngaawat e hakkillaaji sukaaɓe ngañgu leƴƴi, tee en kumpaaka ko annduɓe men geɗe Diine kaali heen. Hay Baaba Maal reentinii en ko wayi noon e nder jimɗi mum, nde wiyata : « ndeento-ɗen ngañgu leƴƴi nana laya e sahre dunyaa ».

Malal Sammba Gise
e innde Fooyre Ɓamtaare

YOWRE 1

  1. si em kaaldii goonga, maa em njiitu, ko: ɓanntata lenyol men sakiraaɓe.
    Caggal ɗum tinno ɗem tiiɗo ndirem
    tinno ɗem ngaddem iɗttidem sakiraaɓe
    tinno ɗem njaadem ngartidem naardem gootal njaltirem gootal
    njangem gootol kaalem ngoota sakraaɓe tedduɓe

    ko giɗo moon sakiike moon bi’e teeɗo
    (Allay Baaba Siise) mo leydi Mali haa maassina. Tiyaabu moon sakiraaɓe

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.