Coñce : kerooje (2)

0
3496
Conce.jpg

Ina heewi nde yimiyanke oo fuɗɗortoo asko mum, walla gorko mo o yiɗi yettude. So tawii ko noon yimiyanke oo heɓiri, o heewi ko addirde noon yimre ndee, walla tawa kanko e hoore makko fewji nde. Ko sifaa ɗoo e kerooje koo, ina woɗɗi wonde ɓurɗe welde e keddiiɗe ɗee. 

Ina heewi nde yimiyanke oo fuɗɗortoo asko mum, walla gorko mo o yiɗi yettude. So tawii ko noon yimiyanke oo heɓiri, o heewi ko addirde noon yimre ndee, walla tawa kanko e hoore makko fewji nde. Ko sifaa ɗoo e kerooje koo, ina woɗɗi wonde ɓurɗe welde e keddiiɗe ɗee. 

Ko heddii e jime jaltinooje yiɗde yimiyankooɓe ɓennuɓe ɓee majjii, walla tawa nana heddii e mawɓe waañatnooɓe, ɓe laawol Tijjaaniya deentinoowol e kala sahaa deƴƴini. Gure fulɓe njeewaama sabu alaa fof hannde jokkuɗo gollal waaño, nde tawnoo sooño feewnitiima. Petelaaji keewɗi ndeƴƴii, ladde sukkunoonde serwii, GULUMBAL E BINKE (jolɗe mawɗe cukkuɗe e nder nokkuuji Gorgol), nattii woodde so wonaa e miijooji. Kullon mawkon ŋabbitii fayde fuɗnaange rewo, ɓurɗo heewde yurmeende, Kullon tokoson mboomaama e welewma yontaaji njiimaandi Oropnaaɓe, kañum en e won liggotooɓe laamu Afriknaaɓe, ɓe petelaaji yonta hannde bonnooji, ɗi cifortaako no fetelaaji men kaaƴe gaadanteeji. Sukaaɓe uujanii gure teeru, heɗdiiɓe hannde e gure Fuuta nattii jogaade softeende e yiɗde dogande ladde nattunde hay fuɗde huɗo. Nattugol walla mbiyen maaygol lekkuuje nana jokki yaha, maa mbiyaa ko ɗum hoddiro winndaango e doggol gaadanteewol e ngonka pewjanooka.

Wulaango

Nii raddooji ciforinoo, ko nii Fuuta wuurdunoo, ko nii kadi waañooɓe, karamoko en kam e raddooɓe koɗdirnoo. Hannde ɗum ɗoon fof nattii, kerooje majjii, waañooɓe kam e raddooɓe najii, kiirɗeeli pattamlami nattii, petelaaji lonkaaji njejjitaama, leɗɗe mawɗe, dunli cukkuɗi, Eere, Ɗooje, Murotooɗe, Gellooɗe, Lawñannde, Bamammbe, Nammaade, Barkeeje nattii heewde e ceene men. Ko ɗuum addani Canngalle, Jeelli, Dolluɗi, Boje, Jihe, Dagaaji, Gundooji, Eleeji, Bolle, Dasi, Ndawuuji, Doobe, Gerle, Jaawle, Liwe barooɗe, Liwe goobeeje eggude ceene men.

Hannde ndiwri eggii, majjii, sabu ladde woodaani, Cayɗe, Ciliwaaje, Baawe, Kore, baybuule, ndirooje, gertooɗe ndiyam, yaɓɓa ndiidon, mutumtumon, gine, gine bammbareeje, Boŋuuje, Ngintooje, Boolumbe, Mbaalon foonde, fof eggii.

Hol mo waawi hannde wuurtinde kerooje, ɗoon ɗo Daɓɓi, (ngirja) Dawaaɗi ladde, Cewɗi, Cewooli, Powbi yegeñaaji, Koti (koturu) Cewkon jaawle, Boyinnaaji, Dagaaji, Gasuuji, Salli mbadooji, Jolɗi, Bille, Jawi (njaawa) Kenɗi, Tewdi, Dumsi, Eɗi, Lelli, Jamali (njamala), Ñiibi, Buubu ñaawon, Keerooje (kero), Sunkaaji, Gaadaati, ngeggii laddeji men haa laaɓi sabu hokkere e yooro.

Hannde, so karamoko mawɗo waañooɓe yiɗii yimde e wuurtinde kerooje, so karamoko yiɗii jaarde e jatde Jaɗo (sefre lelli), ɓiinaare (ɓotel lella ), sefre koobi, Nayi koobi haa e jeleŋaaji (ñalel kooba), so o yiɗii sifaade jooli (asnde hakkunde Kaaƴe), wimmbooji (gasɗe nder kaaƴe), fetooji, balwaltirɗe, mosi, petti (gebbi), cewle, nokkuuji boɗle e bilwile, cewɗi e powbi, dawaaɗi ladde, canngalle e noodi, hol no o sifortoo, ɗoon ɗo laddeeji oli, neema hanki heddii e miijooji ?

Hol to karamoko am woni, hol to mawɗo waañooɓe woni ?

– Karamokoo, karamokooy am

– Kara mulle e jeejeeli

– Karamoko am waɗdii e ngay

– Ngar-mi ngaraa, jaasaa njettii-mi

– Omo wonndi e boolumbel (fetel)

– Sammba e wela daande

– Ngay koy tinaani ndeke yooliima.

– O waɗi wayree, o waɗi waññiniinde

– Baañan am diccii

– Gitel reeni seede

– Feɗeendu reeni rawaandu

– Jamɗe kaɓi e kaaƴe

– Cuurki sumi, niɓɓere lomti

– Lewlewal yaynii

– Jabe naati

– Ngay yooli.

Hannde yooro hawii hanndii, leɗɗe mawɗe e coɓoƴƴi coppaama, nduppaama mbaɗtaama ƴulɓe, Fuuta men serwii, yeewii sabu dingire pusi, daande keekuta joom bagel deƴƴii, daande Fuutanke mawɗo deƴƴii, daraninooɗo pinal reeni kerooje, nde oolel mum soorotonoo e ladde Allah e jeereende, jermina kulle ladde, herna jaawle, deƴƴii, deƴƴidii e kerooje e nder mbunndi- mbunndi Fuuta men.

Waɗtannde e daaɗe mawɗe ɗe oolel mum dillintinoo hanki deeƴal laddeeji men, nattii. Kerooje nani majjira seeɗa seeɗa, nani maayira seeɗa seeɗa e gure Fuuta, taƴitinnde caggal taƴitinnde, yimre caggal yimre. Ɗoo e yontaaji garooji, so tawii en ngummanaaki waɗtude gannde men e defte, so mawɓe men seeɗa heddorinooɓe pinal men gaadanteewal nattii, hay gooto siftortaa hay heen huunde. E oon sahnga, jime waañooɓe men, mbayata ko no sawlaango kenal demminaare e keeri dunel lekkon pamaron.

Yo banndiraaɓe paam, pinal woni fulla e faayiida renndo. Ko kanngal hokkata renndo neɗɗaagal mum, mawnugol mum e jimme mum. Ko pinal woni ngalu leñol. Leñol men ina alɗi to bannge coñce, to jime, to tinndi, to daari, to ganooje, to payka, to cifti. Hol mo ɓoggi ɓernde mum ndillataa, fittaandu mum yirbitaako, ɓalndu mum waaƴataa, gite mum ƴoogataa, sahtu nde lelɗe lemmbi, koyɗe deeƴti, dille pooli kooti, ɓiɗngel mboonno woyi yeeweede, noppi njowii e daande Gellaay Aaali Faal mo Pekaan, Sammba Joob mo Leele, Sammba Mariyam mo Gumbalaa, Umar Gafoo mo Dillere, Keekuta joom baggel mo kerooje.

So ɗemngal men wonii ŋarɗungal to ɗemɗiyankaagal, to coñce, to ñeeñal, pinal ngal ina alɗi to miijooji luggiɗɗi, juɓɓuɗi, ɗi ngonaa pepindaaɗi.

Ndeke ɓiɗɓe fulɓe ronɓe ko ƴoogaa to woɗɗi e kelle taariik, ko faggaa gila e sahaaji toowɗi laamuuji men, gila e sahaaji mbelwelo wellitaare fergooji men, gila e sahaaji jokkondire men e renndooji goɗɗi, ngal ɓural foti ko mawnineede, nguu ngalu foti ko yeñtineede, wiɗtee, wiñee, mbele mbaasen roondaade gacce ɓolaare teddungal men, mbele janngo ɓesnguuji men ina mbaasa ɗokkude ndaarɗe, ƴura geeni, mbele janngo araaraay ɗemngal pulaar ina ɓamtoo, weɗoo haa to dow kammu mo lesɗataa, seedtoo pinal men, ɓamtaare men, ndimaagu men e wellitaare men.

On njaaraama.

Haamiidu Bah Catal Suwoyraat