Deftere « Diiñorɗe » : Fulo kelmeendi hiisiwal

0
934
Gannde hiisiwe : diiñorɗe
Gannde hiisiwe : diiñorɗe

E les laamu Abbaasid en, gannde ƴellitaama e kala fannuuji. Kono jaalal ɗeen gannde ko fulo gannde ƴellitanooɗo e ŋ­oral Mediteraanee, Geresnaaɓe ko mbinndunoo, Persenaaɓe ko mbaɗnoo, haa nih ko Enndonaaɓe ɓamtunoo e gannde. Ɓee aaraabeeɓe ngummi, puli naattini e ɗemngal mumen ɗumɗoon fof, ɓe mari ɗum, e ndoli ɗum, ɓe mbiɗti e ƴellitii ɗee gannde fof haa ɓe mbaɗi njiytule paayodinɗe, duñde nganndineeje nawi ɗum to woɗɗi. Nde ummital waɗi to doŋ­re Orop caggal duuɓi ujunere niɓɓe hakkundeere, pilñite mbaɗii, kono kadi pilñite gannde e hakkille mbaɗii. Ɗemngal Lateŋ­ keelnunoongal waɗti lutndeede. Nde Francois 1er fiilaa laamɗo Farayse, o laawɗini ɗemngal Farayseere, nanngiranoongal ɗemngal mbedda, o waɗti ɗum e joɗnde Lateŋ jooɗinoo. Gerngal defte udditaa, fulo waɗaa haa ngal ɗemngal rokkaa semmbe ɗemngal laamorgal, ja­nngirgal.

Kono ko adii ɗum kadi, ko Geresnaaɓe ƴoognoo Misra (Kemet) fof ɓe mbaɗtu e ɗemngal maɓɓe, ɓe njokki wiɗtooji, haa hokki hannde ko anndaa e maɓɓe koo. Limtanirmi on ɗee geɗe, ko haa ɓura faamnaade wonde fulo ko laawol ɓooyngol, ngol renndooji keewɗi ndewi ngam ñiiɓde gannde e nder mumen. Kadi finndinde ɓee afliiɓe yenanaare wonde Farayseere walla ɗemɗe jaaliiɗe hannde e nokkuuji men njibidinaa ko e gannde, yo e pin weetii ko ɓooyi ! Ɗee ɗemɗe njaggiranoo ko hono no ɗemɗe men njaggiraa hannde nih. Kanje ko Late­ŋ jiimnoo ɗe. Kono nde sagataaɓe ngummii, potndi heen ganndal mumen e pellital mumen, geɗe ɗee fof mbayli, haa ina aree hannde ina sikkee ko noon tan ɗe ngoorunoo gila e adana !

Ko ndeen darnde Afriknaaɓe poti daranaade ɗemɗe mumen, etee won faamɓe ɗum ko ɓooyi, ndarii heen kaaɗdi nguurndam mumen, daartol yejjittaa ɓe. Won dariiɓe heen ne hannde oo. Alaa e sago darnde nde yuɓɓa, yo yimɓe njanngu, kebloo haa moƴƴa, mbinnda e ɗemngal hee. Yo gannde pule, fannuweeɓe kala gannde ina kaani jolde e ɗee golle. Won ɗo gerngal men yettotoo, ko alaa e sago ɗemɗe ɗee nguura so duɗe njantii heen. So gerngal ngal yettaaki ɗoon, maayde majje jommbaani. Yo duɗe nguddite, yo a taw ko ɗe bellitiiɗe, ko heen hirjo ngoa kewata. Ibraahiima Saar wiyi “So toɓo iwraani dow, yo toɓo iwru les”. So laamu araani, pooɗen laamu yo ar; ngati so ɗee geɗe mbaɗaama, so laamu wonaa mbartiingu, ngu tawtat yimɓe heen. Sabu ko nguurndam maggu fawii heen.

Jooni noon, mo wiyi fulo innii ko mawni. Fulo wonaa jiimde e deftere tan ina fira ɗum, hay so ɗum ina waawi jeyeede heen, ina woɗɗi haaɗde ɗoon. Fulde ganndal e nder ɗemngal ko heƴnude ganndal ngal e ngalɗoon ɗemngal. A ɗum noddi, so­ ŋakkii-­ŋakkii, geɗe ɗiɗi : anndude ganndal ngal e anndude ɗemngal ngal. Nganndiin wonaa pawondiral geɗe mum, hiisiweejo Faraysenaajo Henri Poincaré wiyatnoo “Nganndiin waɗirtee ko laate hono no ɓalal mahirirtee tuufeeje. Kono pawondiral laate ɓuraa wonde nganndiin e joowre tuufeeje wonde-ɗum ɓalal.” E miijo am fulo ko noon wayi, alaa e sago puloowo jogoo yiyannde huuɓtidinnde ko o yiɗi fulde koo, wadde yo o jogo heen humpito sellungo. Oon sahaa o humpitoo kuule ɗemngal ngal, so wonaa ɗum o yanat ɗo o fotaano. Ko wayi no ɗemngal Pulaar, pelle inɗe ko huunde fotnde waɗteede hakkille no feewi. Sabu sifaa majje e ɗemngal hee ina doolni so toɗɗaade ɗum jiyle men e koye mumen. Ɗum noon so toppitaaka ina waawi wooda luure lugge jibinaaɗe e hakkille kala janngoowo. Geɗal goɗngal potngal waɗteede hakkille ko faamde ko seerndi helmere e anndinoore. Sahaa puloowo hoto wiyat tan ko maa helmere wootere anndina ko inniraa koo fof. Ɗum gasataa, woni darnde anndinoore ko anndinde en ko joofaa koo no siforii haa waawa heɓtineede, helmere ndee joofoto tan. So aranii helmere waawde joofaade geɗal haa e sifa mum luggo, ɗum foti wonde tan ko keeriɗum, kono wonaa kuuftidinɗum. Geɗal goɗngal, ko ngaal ɓuri saɗtude, ko neɗɗo oo faamde hol nde woni e firde helmere ganndal e hol nde o woni e firde helmere ɗemngal. Ɗoon so jaawondiraama, maa geɗe keewɗe innire no potiraani.

Geɗal cakkitiingal ngal ko siftorde e kala sahaa wonde ɗemɗe ina njiggondira, wadde so helmere arani dolaama, ande waawi naattineede, walla so helmere saɗtii fulde, ande waawi muuleede nganndiin ɗemngal ngal, ngal naattinee.

Kono kam ina anndaa gasataa kelme ɗee fof mbaɗiree noon, tawa so ligganooma seeɗa ina waawnoo heɓeede kelme jey, maa ɗe jey waawi jibinde tawa ina mbaawi ja­taade ko yiɗaa ko. Mi gasnataa ndee yeewtere mi innaani goomu wiyateengu “fulo e wiɗto” renndinngu sukaaɓe heewɓe gollotoo e e fulde gannde e Pulaar.

Jooni noon so en ngartii e kelmeendi deftere nde, ina waɗi heen ko ƴoog-mi e kelmeendi yaltunoondi e deftere “Binndanɗe hiisankooje”, e ndiin kelmeendi ina waɗi heen ko taftii-mi caggal miijto ɓurngo luggiɗde, walla caggal jeewte hakkunde am e musiɗɓe woɗɓe, wayɓe no Bookara Aamadu Bah, Ibraahiima Malal Saar, Siikam Sih, Umaar Caam (Jaayre) e woɗɓe. Ina waɗi heen ko yeewtidaa e goomu “Hiisiwal e ɓalliwal”, ina waɗi heen ko iwi walla ko ɓulnditaa e kelmeendi hiisa duɗal ɗemɗe ngenndiije, ndi keɓ-mi e juuɗe Bookara Aamadu Bah. Ina waɗi kadi keewndi tafaandi ɗo. Mi limta ɗoo jeyaaɓe e goomu Fulo Hiisiwal e Ɓalliwal (sabu won bannge e kelmeendi ndi jeewtidaaɗo toon) :  Baaba Loosool, Bah Bookara Aamadu, Bah Ceerno Muusaa,  Boobo Loonde, Gey Aamadu Malal, Jah Hammadi, Lih Hammee Aamadu, Mbaay Mammadu Saalif, Njoom Abuu, Sih Kaaliidu, Sih Muhammadu Faalil.

Muhammadu Faalil Sih

Kelmeendi

1. Sewlo (Nature, Nature) : woni sewnde huunde fof. Kala huunde ko heen jeyaa, ko heen iwi, ko heen woni.

2. Yakawere (Énergie, Energy).

3. Kabrol = Information, Information.

4. Kabaaru = Nouvelle, News).

5. Nganndiin = Science, Science

6. Doosre = Postulat, Postulate

7. Jooɗtorde = Hypothèse, Hypothesis

8. Miijanteeri = Théorie, Theory

9. Yirwere = Dynamique, Dynamics

10. Harto = Accélération, Acceleration

11. Yerindo = Rapport, Ratio

12. Ñisre = Masse, Mass

13. Maandoore = Concept, Concept

14. Ɗemngiin = Langage, Language

15. Miijanteeri Ɓaaƴo = Théorie de la Gravitation, Gravitation Theory

16. Ɗowol = Méthode, Method

17. Jarriboore = Expérience, Experiment

18. Ƴeewal = Observation, Observation

19. Nganndineejo = Scientique, Scientist Ko ndee helmere  urani-mi kelme bay¡e no “Ganndo” ¡e laa tiraani sifaade gollotoo¡o e nganndineeje e sahaa hannde o.

20. Jarriboore miijo = Expérience de pensée, Thought experiment

21. Baɗte = Conséquence, Consequence

23. Gaddere = Garantie, Guarantee

24. Ceedtal = Confirmation, Confirmation

25. Yawtinere = Déduction, Inference

26. Ruttere = Rétroaction, Feedback

27. Doosre yowitere = Principe de relativité, Relativity principle

28. Doosre jemmondiral = Principe d’équivalence, Equivalence principle

29. Nokɓetiwal caltiwal = Géométrie différentielle, Diérential geometry

30. Fotindirki codi = Équation des géodésiques, Geodesic equation

31. Doosgal pamaral ɓaaƴal = Principe de moindre action, Least action principle

32. Tuugre = Axiome, Axiom)

33. Kisindol = Raisonnement, Reasoning)

34. Degregol kiɓɓiwol = Mécanique quantique, Quantum mechanics

35. Hujja = Argument, Argument

36. Jokkol rewriwol = Connecteur logique, Logical connective

37. Konngol cakkol, walla tan Cakkol = Prémisse, Premise

38. Tonngere = Conclusion, Conclusion

39. Daliilu = Preuve, Proof Helmere jiggaande e aarabeere.

40. Dallinaande = Théorème, Theorem

41. Anndinoore =Définition, Definition

42. Kaadaar = Cadre, Framework Helmere nde ko jiggaande e Farayseere.

43. Uulordi = Lemme, Lemma

44. Ngartordi = Corollaire, Corollary

45. Ɓeydere = Proposition, Proposition

46. Fawre = Condition, Condition

47. Jooɗtorde = Hypothèse, Hypothesis

48. Ƴuɓeeri = Stimulus, Stimulus

49. Faru = Univers, Universe

50. Hakkille njeerteejo = Esprit critique, Critical thinking

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.