Catal FƁPM Kayhayɗi : jaŋde ɗemɗe neeniije he duɗe entaaɓe

0
1052
Miɗo jannga pulaar - duɗal gaggaaji Kayhayɗi
Miɗo jannga pulaar - duɗal gaggaaji Kayhayɗi

Catal FƁPM Kayhayɗi, e ballondiral e ɗanniyankooɓe men to Farayse, lelnii eɓɓoore feewtunde e kuutoragol ɗemɗe ngenndiije e duɗe tokoose sukaaɓe yahrooɓe duuɓi 4, 5 haa 6 (maternelle), ngam nafoore wonande cukalel janngude ɗum ɗemngal mum neeniwal. Fedde UNESCO, fedde faggudu winndere, haralleeɓe njanngiin fof, ina kawri e nafoore wonnde e fuɗɗoraade jannginde kala cukalel ɗemngal mum neeniwal. Faandaare eɓɓoore ndee ko jarribaade ngam teeŋtinde nafoore wonnde heen ndee.

Ko ɗum waɗi duɗe tati cuɓaama ngam gollondiral e mbaydi eɓɓoore ndee : Duɗal Siñcaan Sammba Cillo, Duɗal Tulde e Duɗal Gurel Saŋe. Ko ardii fof jokkondiral waɗdaama e ardiiɓe duɗe ɓee, caggal ɗum jannginooɓe ɓee njokkondiraama ngam famminde ɓe tigi rigi hol ko woni loowdi eɓɓoore ndee, ɓe paama ɗum.

Caggal ɗuum,  ñalnde alet 07/11/21 heblo waɗaama ngam ɓeydaade famminde jagginooɓe e duɗe ɗee faandaare eɓɓoore ndee. Heblo ngoo tuugnii ko e toɓɓe ɗiɗi mawɗe : karallaagal njangiin sukaaɓe tokosɓe e nafoore idaade jannginde cukalel e ɗemngal mum neeniwal. Ɗee toɓɓe mbaawii yeewteede no feewi, dalillaaji laaɓtuɗi kollitaama heen, e wattan heblo ngoo, tawtoraaɓe ɓee ɓeydiima faamde no feewi faayiiida jaŋde sukaaɓe, copoƴƴi hannde calɗi ɓamtaare janngo, jaŋde woni “ famɗa suura heewa lammina”, ko jaŋde waawi ƴellitde en, eɗen poti daranaade tigi rigi jaŋde sukaaɓe gila e ngooroondi ndii, ɗuum woni les. Jannginooɓe rewɓe 7 mbaawii tawtoreede heblo ngoo, tawi heen tato ko duuseteeɓe e nder mbaydi eɓɓoore ndee. Yimɓe tato cuɓaama ngam wallondirde (rewindaade) e jannginooɓe duɗe ɗee e nder lebbi 8, caggal ɗum maa ɓeto waɗe gam hoolkisaade ngartam ngonɗam heen, e so Alla newnii waawa sareede mbele heewɓe ina kumpitee.

Ɗoo jooni, Catal ngal muulii deftere nde lowe tati : lowre taro, lowre hiisa, e lowre binndol. Ndee deftere maa wonan jannginooɓe ɓee tuugnorgal ngam yuɓɓinde binndanɗe mumen. Ñalnde alarba 12/01/22, heblo waɗaama ngam famminde jannginooɓe ɓee no mbaawirta huutoraade deftere ndee, mbele ina jibinana sukaaɓe janngooɓe ɓee ngartam no feewi. Faandaare eɓɓoore ndee ko mbele, e wattan hitaande ndee tawa sukaaɓe ɓee keɓindiima taro : gila e alkule ɗee, mbaawii kijjanɗe kam e kelme tokoose. Ɗum ko to bannge taro.To bannge hiisa yo ɓe mbaaw limde tuggi ɓolum (0) haa noogaas(20), ɓe keɓindoo kiisorɗe nayi ɗee, ɗum woni : ɓeydugol, ustugol, cowgol e peccugol. To bannge binndol ɓe puɗɗoroo ndiidon tokoson, reftude e toɓɓe, goobde. To bannge deftere Alla ndee, yo ɓe mbaaw ko famɗi fof cimooje 5, tawa ko Faatiha ardii. Eɓe poti waaawde jimɗi pulaar ko famɗi fof jime tati. Ko yiɗde hollitde tigi rigi nafoore fuɗɗoraade jaŋde ɗemɗe neeniiije sukaaɓe ɓee ina waawi safrude caɗeele guuraaɗe hannde ɗee. Ɓeto adanngo ina foti waɗeede ngam ƴeewde hol to golle ɗe njahrata. Ko feewti e paandaale hol ko fuɗɗii heɓeede heen ? Terɗe tati cuɓaama ngam yillaade duɗe ɗee e darorɗe lewru mbooy so Alla jaɓii, ɓeen ngoni : Saalif Joop, Ceerno Ñaan e Diyye Joop.

Usmaan Ñaan-Catal Kayhayɗi

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.