Baydi Kacce Paam e Abel Sander (2)

2
3089

 

Ñaawoore tuubakooɓe : Goomu korgol e ñaawgol, caggal nde jooɗii, hawri ko Baydi Kacce gooto tan waawaa warde Abel Sanndee, sabu e miijo maɓɓe, Baydi ko nelaaɗo tan, etee alaa waawɓe nelde mo so wonaa hoohooɓe Tooro, hono saliiɓe lelnande Tuubakooɓe daaɗe. Nii woni, hoohooɓe Tooro fof, wonande gure keewɗe, tuumaa ko kam en mbari Abel Sanndee. Nii woni Tuubakooɓe ɓee njaggi Laam Tooro Sidiki Sal, e Baydi Kacce, e Mammadu Yero Sal, e Elimaan Abuu Kan. Ɓe njaggaa, ɓe nawaa Podoor, ɓe cokaa toon. Ngam falaade yimɓe yiɗɓe arde faabaade sokaaɓe ɓee, e ngam hulde dille e iiñcere e nder Tooro, Tuubakooɓe ɓee ngaddi soofaaji mum en (soldateeɓe maɓɓe) haa keewi, ɓe njoƴƴiniɓe e nder wuro Boode (to fuɗnaange Tooro), kam e nder wuro Ɓokkol (to hirnaange Dimat).

Obri Lekonte toɗɗaa yo won kumaandaŋ seerkal Podoor, o lomtoo Abel Sanndee, kadi o ardoo goomu neldaangu Podoor ngu.

Tuubaako biyeteeɗo Toteŋ (“Tautain”), hono kalfinaaɗo geɗe politik to Ndar), neldi Obri Lekonte ooɗoo telegaraam : “Hoto mbardiree Baydi Kacce ɗeɗɗere, hoto pellee mo, kono taƴee daande makko mbele omo waasa naatde aljanna, mbele kadi, kala ɓe o waɗdunoo junngo e faandu ina ngitta e hakkillaaji mum en wonde so mbarii tuubaako, ma naat aljanna !”

Baydi Kacce, e Laam Tooro Sidiki Sal, e Mammadu Yero Sal ñaawaa ñaawoore warngo. Elimaan Abuu Kan (mawɗo kantoŋ Tooro) ɗaccitaa, yaltinaa, e ballal banndiiko gorko, hono kapiteen Mammadu Raasin.

Ñalnde 10 settaamburu 1890, saanga waktuuji joy subaka, e gardagol Obri Lekonte, Baydi Kacce Paam, e Laam Tooro Sidiki Sal, e Mammadu Yero Sal ngaddaa hakkunde dingiral wuro Podoor, ina mbaree. Hoohooɓe Tooro fof mbaawnaa yo ngar, tawtoree warngo maɓɓe. Kono yimɓe wuro ngoo noon calii arde tawtoreede, ngam hollude sunaare mum en.

Ko Baydi Kacce adii waɗeede takko. Caggal nde o fellaa, Tuubakooɓe ɓe taƴi daande makko, tufi nde e leggal, ñiɓi leggal ngal hakkunde dingiral ngal ; nde ɓe ngasnunoo, ɓe mbeddii ɓalndu Baydi ndu e nder maayo, mbele e wiyde maɓɓe, “noodi ina ñaama ɓalndu makko, o waasa naatde aljanna, mbele kadi, yimɓe ɓe ina kulta haɓde e Tuubakooɓe !”

Ɓe ndewni heen ko Laam Tooro Sidiki Sal. Mammadu Yero Sal sakkitii wareede. Gooto e maɓɓe fof, waɗaa ko no Baydi Kacce wardiraa nii. Koye maɓɓe tati fof ngoppaa ɗoon balɗe, ina ñiɓii e leɗɗe.

Pawe e alamaan e kubbal

Caggal nde warngo ngo gasi, Obri Lekonte winndi pillitol mum, neldi ngol to Ndar, to Toteŋ, hono hooreejo geɗe politik, ñalnde 13/9/1890. Toteŋ jaabtii mo ooɗoo telegaraam : “Gure Tooro keewɗe, hono Gede, e Njum, e Giyaa, mbaɗdii e waraaɓe ɓe junngo e faandu. Ɗum noon, habru mawɓe ɗeen gure fof, kam e hoɗɓe heen ɓee fof, wonde Guferneer Ndar (kalfinaaɗo Ndar) fawii ɓe kubbal gayi teemedde jeetati (800) joɓeteeɗi jooni jooni, etee ko alaa e sago ɗum yoɓee. Yetto e diiwaanuuji Tooro jaɓnooɗi peccitagol men ngol, kabraa ɓe kamɓe ne, wonde haa jooni eɗen keddii e peccitagol ngol, kam e jeewte ɗe Abel Sanndee waɗnoo, e nder lebbi sulyee, e ut 1890. Etee, hoto yejjit hay sahaa gooto, wonde kala ko heɓanoo e ɗeen jeewte, heɓiraa ko sabu tiiɗnaare Abel Sanndee. Etee, hoto yejjit hay sahaa gooto, wonde ngonka Tooro moƴƴanaano en, saanga nde mo Abel Sanndee lomtinoo oo nodditaa nde. Yoga e Toorankooɓe ngonanaano en, e oon sahaa. Ɗum noon, wonaa jooni pot-ɗen yejjitde ko mbaɗ-ɗen ko, etee ko sabu ɗuum Abel Sanndee wardaa. Eɗen poti tabitinde ko mbiyno-ɗen ko, eɗen poti joofnude ɗum, e siifde ɗum, ngam falaade jaatirgol caggal wallidiiɓe men, e ngam anndinde ɓe wonde laawol ngol per-ɗen ngol ko laaɓtungol, ko e maggol tan ndewaten, etee hay dara ittataa en e maggol. Eɗen poti jokkude e rewde e maggol, sabu koye tati tiiɗɗe ɗe taƴ-ɗen ɗee, e peeje goɗɗe ɗe njogor-ɗen ƴeftude ɗee. Sakku kala peeje ballitooje en heɓde ngonka moƴƴa, mballitoowa en siynude laawol men politik ngol puɗɗi-ɗen tabitinde, e heɓde heen ko yiytinii !

Hooreejo geɗe politik : Toteŋ

Ñalnde 15/9/1890. Obri Lekonte jaabtii mo ooɗo telegaraam:- “Jamirooje maa fof ciynaama. Laawol goonga fawaama e Sidiiki, e Mammadu Yero. Alaa caɗeele kawraaɗe. Hoɗɓe e Podoor fof nana ciñña kulol, ɓe kulii hay yaltude e cuuɗi maɓɓe, e arde tawtoreede warngo ngoo. Ko fayti noon e tohnugol e ɓittugol gureTooro, ɓur-mi yiɗde ko kubbal ngal adoree, ko yaaccii. Ma mi winndu Laam Tooro Siidi Abdul, e hoohooɓe Tooro, mbele eɓe mballita en e deeƴre, e ɗooftaare, e siynude gollal ngal Abel Sanndee ummaninoo ngal. Mbeɗe yiɗnoo anndude so tawii aɗa wondi e am e ngoo miijo. Miijo am ngoo tuugnii ko e geɗe jiytiniiɗe, ɗe kumpitii-mi gila haŋki, kam e kabaruuji ɗi keɓ-mi, ummoriiɗi mi banngeeji fof.”

Obri Lekonte

Caggal ɗum kadi, ñalnde 21/9/1890, Obri Lekonte neldi kadi Toteŋ ooɗo ɓataake garoowo : – “Feere nde njogii-mi, e nde kollittumaa-mi, ko so ina wona, ciynugol ko haalanoo ko, yo waɗire laana cuurki. Ñaago Guferneer yo neldu laana cuurki e caaɗngol Duwee, tawa e ka wona heen fotde lewru, walla lebbi ɗiɗi, haa tati. E nder oon sahaa, ma mi nelan hoohooɓe Tooro fof, mi waawna ɗum en kubbal teemedde nay (400) ngaari, e ujunere (1000) fetel, e pucci noogaas (20). Jogori yoɓde ngalɗo kubbal ko gure kollitanooɗe dow ɗee, kam e denndaangal salinooɓe hokkude Abel Sanndee soldateeɓe, yimɓe ɓe o jogornoo tohnude, so o artiino. Ko adii ndeen noon, ma mi heɓtu puccu Laam Tooro Sidiiki ndaneewu nguu, mi hokka ngu Arɗo Mbantu, ɓe hono jaggunooɗo Baydi Kacce, e cuusnooɗo wonande en, saanga nde denndaangal wallidiiɓe men ciññatnoo kulol sara haɓdiiɓe men, seegiiɓe (hono Baydi Kacce Paam, e Laam Tooro Sidiki, e Mammadu Yero).

OBRI LEKONTE.

Ɗiiɗoo telegaramuuji kollitii en wonde Tuubakooɓe ɓe, alaa ko njiɗnoo so wonaa tabitinde miijo mum en yiɗde feccude, e seerndude, ngam laamaade Fuutankooɓe fof, etee huunde fof ene jaratnoo ɓe heen. Goonga fof ɓe njiɗaano, alaa ko ɓe njiɗnoo so wonaa jiimde daande maayo ngoo, e yettoyaade maayo Niijeer (maayo Jaliba), e Weendu Caad.

Caggal nde Baydi Kacce Paam, e Laam Tooro Sidiki, e Mammadu Yero mbaraa, joom suudu Laam Tooro Sidiki, hono Njerebi Bah, winndiino ɓataake mum, yahi woytoyii, walla wullitoyii to Guferneer Ndar, ngam ñaawdude e Obri Lekonte, e warnooɓe joom galle mum e saɗtidiiɓe mum. Alaa fof to Njerebi yahaano. Alaa fof to o yettoyaaki, o yahi haa leydi Farayse, e ballal e woon e Tuubakooɓe “awokaaji” (avocats). Kono Tuubakooɓe ɓee njooɗii e ɓataake he tan, ɓe mbiyi ɓe ngondaaka mo, ɓe mbiyi ɓe ngoƴaa tan ko nafoore leydimaɓɓe, e laamateeri maɓɓe, e deeƴre mum…

Ko nii ɓee ngenndiyankooɓe njahri. Ko nii haala ka woppiraa. Kono haa hannde Fuutankooɓe njejjitaani ɓe. Ɓe njejjittaake haa abada, eɓe poti wuurtineede e nder daartol men.

Aamadu Umaar Jah

2 JOWE

  1. hol ko fadaa

     

    Par koɗo, le lun, 02/28/2011 – 22:51.

    bibbe fulbe kay mbaasaani welbe faarnoraade e welbe gneetinde.enen bibbe fulbe ndoroden no bee adiibe ndarorino ni haa calanii legnol bureede e faddeede .hay so boornungal ena wayloo haa nannden e jibinaabe harlem nih woto mbaasen haalde fulfulde men sabu ko buum woni faaro legnol ko ndeen nduttaten bee jaambareebe teddungal.Demngal noon so majji legnol majji.Ko bemngal woni jaalal legnol.

  2. Taal aamadu

     

    Par koɗo, le sam, 02/26/2011 – 20:57.

    janfa moƴƴaani alaa fof ko tuubakooɓe ɓee pooldi en so wonaa jafaaji hakkunde men kono tan kam ɓe nganndii leñol fulɓe ngol wonaa huunde nde nganndu ɗaa ekala nokkuɗo fof tan waɗa e hunuko alaa e ngol haaɗi rokk walla mbiyaa e ngol haaɗi rokk

Comments are closed.