Gartugol mooliiɓe : Jokkondire baŋ yoo baŋ

0
1608

 

 

  • Ñalnde 13 sulyee, guwarnama Muritani fuɗɗiima jokkondirde e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee kam e hilifaaɓe diine e pelle politik e hoohooɓe renndo e meeruuji … ngam yeewtidde e mum en ko fayti e gartirgol ko ina ɓura 20 000 neɗɗo mooliiɗo gila 89-91 to Senegaal e to Mali. Pelle jojjanɗe aadee e hilifaaɓe diine puɗɗii jokkondireede ko to joɗnde kalifu nder leydi. Terɗe ɗiɗi guwarnama o kam e konseyeeji keewɗi mawɗo leydi ndi tawtoraama ɗiin batuuji. Ɓe ɗaɓɓirii ɓe « peeje binndaaɗe » potɗe huutoreede e ñalɗi diisnondiral ngenndiyankooji jogorɗi yuɓɓineede ko fayi. Habri ɗum ko Saar Mammadu gardiiɗo Fonadh. Saar Mammadu e hoore mum ko taccinanooɗo, kono artii gila 1992. Kamɓe ne ɓe mbasiyiima laamu ngu nde fuɗɗortoo binnditagol mooliiɓe ɓe mbele ina anndee no ɓe poti.
  • Goomu hakkunde hilifaaɓe kalfinaangu gartirgol mooliiɓe kam e ñawndugol warhooreeji fuɗɗiima njillu mum e diiwaan daande maayo ñalnde aljumaa 3 ut, e gardagol Yahyaa wul Ahmed Wakef. Ɓe njillotoo ko Tararsa, Barakna, Gorgol e Gidimaka ngam habrude yimɓe ɓe.

Ñalnde 16 sulyee 2007, Abdullaay Wad, hooreejo leydi Senegaal, yeewtidii e Gommu hilifaaɓe kalfinaangu hafeere mooliiɓe. Goomu ngu yettinii mo calminaali hooreejo leydi Muritani, hono Siidi wul Seek Abdallaahi, habri mo feere laamu Muritani ƴetti yiɗde yuɓɓinde gartirgol Muritaninaaɓe moolinooɓe to Senegaal. Goomu ngu batdii kadi e pelle mooliiɓe Muritani to Senegaal ngam yettinde ɗum en kabaaru o. Caggal nde Yahyaa wul Ahmed el Wakef joofni konngol mum, ardiiɓe ɗeen pelle poɓɓii ko juuti.

  • E ooɗoo saahaa Goomu ngu naatanii daawal kesal e nder golle mum : so kumpitgol ɓesngu Muritani. Nii woni heen lappol yilliima diiwanuuji daande nay ɗi. Hilifaaɓe woɗɓe neladaama rewo, hono Adraar, Tagant e ko fayi arde diiwanuuji keddiiɗi ɗi.

E ngoon yeeso haa hannde Assammbele yeewtii e toɓɓere he ko juuti, fotde waktuuji 12 (w11 haa w 22). Ɗum waɗnoo ko ñalnde alkamiisa 2 ut 2007. Nanondiral jaajngal dañaama heen : depiteeji ɗi ina ngondi e miijo gartirgol taccinanooɓe e tuugaade e ” konngol hooreejo leydi ndi, keptinngol, ñalnde 29 suwee 2007, darnde laamu e bonanndeeji baɗnooɗi ɗi, kam e jojjugol cafrugol ndeeɗoo ñawannde “. Miijooji ɗiɗ noon peeñiino toon : miijo adanngo ngo, ɓurngo doolnude wiyi ko yo mooliiɓe ɓe ngartire ko yaaccii tawa nawdaaka e hay geɗel gootel goɗngel. Miijo woɗngo (yimɓe seeɗa) wiyi ko yo geɗe ɗee fof ñawndide.

Ina teskaa noon gila haala mooliiɓe fuɗɗii haaleede, ina waɗi yimɓe ɓe nganndu-ɗaa mbeltaaki no feewi, tawa cuusaa wiyde ina luulndii ko haaletee ko, cuuɗotoo ko caggal hujjaaji ɗi nganndu-ɗaa ina meeti ñawndude : ko wayi no wiyde yo denndaangal warngooji baɗnooɗi e leydi he ñawnde jooni kam enne, walla hoto mooliiɓe ɓe njaɓ artude so tawii waɗnooɓe bonannde nde ñawndaaka, walla musaffiriin enne ko heen njeyaa ekn … Eɗen cikki tan, ko laamu ngu woni e mum ko ɓuri sellude, so wiyde wonde ngartiren mooliiɓe ɓe cuuɗi mum en tawo, caggal ɗum loowen doge keddiiɗe ɗe, ko wayi no warngooji, ekn …

  • Goomu ngu, e nder jeeyngal mum, heɓii hollitde ɗee toɓɓe :

– Wonde ko ɗum woni ngoƴa dowrowo laamu ngu e ooɗoo sahaa, sibu ko ɗum mawɗo leydi ndi huninoo e woote ɓennuɗe ɗe, tee cafrugol ɗeeɗoo ñawanɗe ɗiɗi ko daawal ngam wootiɗinde leydi ndi.

– Njeñtudi golle goomu ngu gila toɗɗaa fayde jooni, ko fuɗɗii waɗdeede e laamu Senegaal kam e HCR e mooliiɓe ɓe e koye mum en, ɓe nganndu-ɗaa kollitii yiɗde mum en artude leydi mum en, e nder teddungal e nuunɗal.

– ko fayti e warngooji kalifu kuuɓal kuftodinngal to ardorde dowla hono Yahya wul Ahmed Wakef wiyi wonde maa goomu ngu waɗ wiɗtooji ngam anndude no foti yimɓe mbaraa e ɗee kewkewe mbele ɓesnguuji mum en ina mbaawaa lomtinaneede.

  • To diiwaan daande maayo to yimɓe ɓe kollitii wonde warngooji keewɗi mbaɗii toon tee yimɓe heewɓe teettaama leyɗeele mum en.
  • Meer Ɓoggee hono Aadama Muusa Bah yettinii lappol ngol njettoor yimɓe nokku o feewde e mawɗo leydi ndi e laamu ngu sibu pellital mum safrude ɗeeɗoo ñawanɗe. Tee yimɓe nokku ina tiiɗaa no feewi ngootaagu ngenndi ndi. Yanti heen ñawndugol ɗee caɗeele ina ɗaɓɓi darnde yimɓe fof : pelle politik, hoohooɓe renndo kam e mooliiɓe ɓe. Ngootaagu ngenndi ndi kam e compugol dowla ɗooftiiɗo sariya mbaawaa gasde so ɗee ñawanɗe cafraaka.

Bookara A. Bah