Muritani : holi nduu henndu wuttooru ?

0
1378

E lewru mars 2008, e laamu Siidi wul Seek Abdallaahi, en njaltiniino ɗo winndannde faytunde e Tele Muritani ɗiɗmo, mantu-ɗen ko njiyno-ɗen heen ko, mantu-ɗen payndaale makko haa arti noon e emisiyoŋ biyeteeɗo « Sebaab » (Chebab), hono emisiyoŋ baɗiranooɗo semmbinde ngootaagu leƴƴi Muritani.

Ooɗoo tele « TVM plus » en cifinooma e makko ɗeeɗoo geɗe : « Ina jeyaa e ko ɓuri maantinde e makko, kanko ooɗoo tele, kala ko omo waɗa, omo rokka yeru moƴƴo wonande leydi ndi, to bannge potal hakkunde leƴƴi ɗi e ngootaagu mum; omo feeñnina mbaydi Muritani e hol no foti siforaade mbele leƴƴi mum ina ngootiɗa. »

E lewru mars 2008, e laamu Siidi wul Seek Abdallaahi, en njaltiniino ɗo winndannde faytunde e Tele Muritani ɗiɗmo, mantu-ɗen ko njiyno-ɗen heen ko, mantu-ɗen payndaale makko haa arti noon e emisiyoŋ biyeteeɗo « Sebaab » (Chebab), hono emisiyoŋ baɗiranooɗo semmbinde ngootaagu leƴƴi Muritani.

Ooɗoo tele « TVM plus » en cifinooma e makko ɗeeɗoo geɗe : « Ina jeyaa e ko ɓuri maantinde e makko, kanko ooɗoo tele, kala ko omo waɗa, omo rokka yeru moƴƴo wonande leydi ndi, to bannge potal hakkunde leƴƴi ɗi e ngootaagu mum; omo feeñnina mbaydi Muritani e hol no foti siforaade mbele leƴƴi mum ina ngootiɗa. »

. En mbiyiino wonde « Ina jeyanoo e ko addani mo soseede yiɗde sukkude won ɗeen jolɗe goodnooɗe e tele mawɗo o (yumma o) hono TVM, haa arti noon e hokkude heen leƴƴi leydi ndi kala waktuuji jonɗi, tawa kadi ko ñamri moƴƴiri. Nii woni sukaaɓe heewɓe ƴettaama heen, wonande ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof, e ballondiral e yimɓe jogiiɓe heen humpito, gollinooɓe e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije walla gollotooɓe e pelle pine ngenndiije, ko wayi no Ɓamtaare Pulaar ekn … ».

E oon sahaa tuugino-ɗen ko e yeewtere nde njeeɓno-ɗen e makko, faytunde e ñabbuuli njogoram, ɗo mbiyno-ɗen : «TVM Plus, to bannge mum, hanki jamma tan (alkamiisa 27 mars 2008), hokkii en yeru luulndiiɗo ɗuma (tele Muritani mawɗo o), sibu yaltinii yeewtere faayondinnde, yowitiinde e ñawbuulu njogoram, e sifaa jooɗɗo sanne : jaayndiyankooɓe nayo, tawi ko yahrooɓe e cukaagu, debbo gooto e worɓe tato, haalooɓe ɗemɗe leydi ndi nay ɗee kala : ɓe ummoo e Wolof, ɓe paya e Arab walla Pulaar maa Sooninke : woni Muritani fof nani ɗo, kala keɗiiɗo maa dañ heen geɗal mum. Ɗumɗoo dey ko yeru jooɗɗo, potɗo semmbineede. Yo Alla waɗ barke e TVM PLUS ! ».

Jooni, yeewtere « Sebaab » ina wiyee waɗtata yaltude ko laawol gootol lewru kala, tawi noon yaltatnoo ko yontere kala laawol gootol. Won wiyɓe ɗum fof ko yiɗde ittude nde tan.

So a ƴeewtiima geɗe ɗe, maa mbiyaa ooɗoo tele yiɗaaka, wayi e maɓɓe ko no tuuba horde nii, ko ɓe yiɗɓe uddude ɗum, walla ɓe mbarda mo seeɗa-seeɗa, walla ɓe celna mo payndaale makko : so wallude e tiiɗtinde ngootaagu ngenndi ndi.

Sibu, ooɗoo tele dey banndiraaɓe, gila e maayirɗe 2008, woni ko e waylaade, denndaangal geɗe jeeɓetenooɗe heen, ittaama :

Ko idii fof, ɗemɗe ngenndiije ina njoginoo toon jeewte ganndaaɗe e nder waktuuji kenaniiɗi keɗagol ko wayi no jamma : ɗum nattii ko ɓooyi. Ɗemɗe ngenndiije nattii jogaade emisiyoŋaaji e waktuuji ganndaaɗi ; yeewtere ina waawi yaltude hannde waktu tataɓo kikiiɗe, janngo yalta waktu 4ɓo e feccere ekn …Heɗotonooɓe ɗeen jeewte mbemjii, nattii heɗaade, sibu ko maa kawraa heen tan, a anndaa nde arata. Yanti heen, ɗemɗe ngenndiije nattii yaltude e waktuuji belɗi heɗaade, sibu ko hakkunde waktu tataɓo e joyaɓo kikiiɗe tan ɗe njaltata : jamma o, ko jimɗi tan mbaɗaa ɗoon …

Ko idii ɗum, tele o ina joginoo gardiiɗo ganndanɗo ɗum, sibu ko karallo majjum. Ko oon idii itteede, goɗɗo mo alaa ko anndani ɗum addaa ɗoon, alaa ko toppitii so wonaa ñukkindaade gollotooɓe, e addude ɗoon koreeji mum.

Ɗumɗoo, so yantii e haala gardiiɗo hilifaaɓe, «yiɗde waɗtude njuɓɓudi laamu ndii kala Arab» e jaabawol makko ɗaɓɓaande firo ko e haalnoo e yeewtere o waɗannoo jaayɗe; (Tar winndannde “Guwarnama Muritani e ƴellitaare ɗemngal Arab”), so yantii e caɗeele gonɗe hannde hakkunde Muritani e Mali (walla mbiyen tikkere Muritani joganii Mali); so yantii e mbayliigu «keɓgol nasiyonaalitee» kam e binnditagol paangol; so yantii e toɗɗagol dame naatirɗe leydi ndi tawi wonaa e nanondiral e leyɗe keediiɗe (E ko ɓuri teeŋtude hakkunde Muritani e Mali e Senegaal, sibu keddiiɗe ɗe ina ngoɗɗi en), Heewɓe njiyri ɗum ko no  yiɗde addude caɗeele, haa arti noon wonande hoɗɓe daande maayo. Ko denndaangal ɗee geɗe kadi, ngaddani en naamnitaade koye men : «hol henndu wuttooru e Muritani» ? Mbele dey wonaa henndu leñam-leñameeɓe saabinoondu 89 e ko jokkii e mum ? Ko woni e lahal fof maa juuɗe njiytu.

Heewɓe mbiyiino wonde liɓi Siidi ko dawrugol mum cemmbinnoongol ngootaagu ngenndi : gartugol mooliiɓe, puɗɗagol haala warngooji, karmingol njiyaagu, haala mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde, so laaɓtaani cer ne, fuɗɗiima iirɗude !!!

Bookara Aamadu Bah