Teddungal maayɓe e loraaɓe kewkewe 1989-1991

0
1926

Ñalnde 28 noowammbar 2011, Muritani mawninii hitaande waɗtunde duuɓi 51 ko heɓi hoore muum. Nguu waɗti duuɓi 21 ko 28 soldaat ɓaleejo mbaɗanoo yargo to Inaal, mbardaa «amdu e fenaande», tawi wari ɗum en ko koninkooɓe ɓe ngondunoo e konu ngootu… Nii woni, ñalngu nguu, wontanii en ñalngu sunu.
Waɗi  en mawninde ngu hitaande kala, ko hoto ɗee bone njejjiteede, hoto ko waɗnoo koo waɗtu e leydi ndii …

Ñalnde 28 noowammbar 2011, Muritani mawninii hitaande waɗtunde duuɓi 51 ko heɓi hoore muum. Nguu waɗti duuɓi 21 ko 28 soldaat ɓaleejo mbaɗanoo yargo to Inaal, mbardaa «amdu e fenaande», tawi wari ɗum en ko koninkooɓe ɓe ngondunoo e konu ngootu… Nii woni, ñalngu nguu, wontanii en ñalngu sunu.
Waɗi  en mawninde ngu hitaande kala, ko hoto ɗee bone njejjiteede, hoto ko waɗnoo koo waɗtu e leydi ndii …

E nder ɗuum, min ɗisana on ɗoo konngol Aysata Ñaŋ, lollirɗo cillo haali ngam mawninde ñalngu nguu …

 

Musiɗɓe tedduɓe,
Musiɗɓe rewɓe e worɓe
Sehilaaɓe tedduɓe
Ko ooɗoo jamma mo ngon-ɗen hannde waɗi duuɓi noogaas e go’o, ko kewu ɓurɗo fof bonnde, mo hono mum meeɗaa yiyeede e leydi hee, waɗnoo e Muritani.

Jamma 27 jofi 28 noowammbar 1990, e nder tuddunde Inaal, 28 kooninke, ofiseeji e sukkuɓe ofiseeji, maree en, Soldaateeɓe konu Muritani, mbardaa amdu e teyaaɗe, warngo yoorɓerndaagu ɓurngo fof bonde, so yargo ; tawi wari ɗum en ko ofiseeji e Soldaateeɓe woɗɓe ɓe njiidi konu.

Ɓeen koninkooɓe 28 waraaɓe e oo jamma bonɗo, jamma kerse e koyeera ko ɓeeɗoo :

  1. Adsidaa-seef Abdullaay Jiggo
  2. Puramyeer kalaas Sammba Baaba Njaay
  3. Puramyeer kalaas Sammba Umar NJaay
  4. Puramyeer kalaas Ibraahiima Jallo
  5. Puramyeer kalaas Mammadu Hammadi Sih 
  6. Sersaa Mbooc Abdel Kadeer Sih
  7. deesiyeem-kalaas Sammba Demmba Kulibali
  8. deesiyeem-kalaas Demmba Jallo
  9. Puramyeer kalaas Aamadu Saydu Caam
  10. Puramyeer kalaas Mammadu Umar Sih
  11. Puramyeer kalaas Abdarahmaan Jallo
  12. Puramyeer kalaas Mammadu Usmaan Lih
  13. Kapporaal Mammadu Demmba Sih
  14. Soldaat  Alasan Yero Saar
  15. Kapporaal Aamadu Mammadu Bah
  16. Sersaa -seef Laam Tooro Kamara
  17. Sersaa seef Suleymaan Muusaa Bah
  18. deesiyeem-kalaas Umar Kaaliidu Bah
  19. Sersaa Aamadu Mammadu Caam
  20. Sersaa Sammba Sal
  21. deesiyeem-kalaas Abdullaay Booy Jallo
  22. Puramyeer kalaas Seek Tijjaan Jah
  23. deesiyeem-kalaas Sammba Bookara Sumaare
  24. Puramyeer kalaas Muusaa Ngayde
  25. Puramyeer kalaas Siraajo Loh
  26. Puramyeer kalaas Demmba Umar Sih
  27. Sersaa Aadama Yero Lih
  28. Kapporaal Jibriil Sammba Bah

Hol ko ɓe mbaɗnoo ? Hay huunde ! Hay batte ! Hay sariya gooto ɓe moyaani. Alaa fof tirbinaal siwil walla konu, ñaawi ɓe, saka fawa e maɓɓe kuugal. Warnooɓe ɓe ɓee, wonaa ownooɓe ƴiiƴiiɓe, wonaa laawaare yimɓe finnuɓe, wemjuɓe, ɓe nganndaa ko njahata.

Warnooɓe ɓe ɓee, ko ofiseeji e yimɓe ɓe ɓe nooddirtunoo, hanki mum tan, ɓiɗɓe yummiraaɓe e jahdikon njogitaari. Ɓeen ne ciyni tan ko feere fewjanoonde to ɓuri toowde e konu e dowla Muritani.

Alaa ko ɓe mbaɗi, so wonaa wonde ɓaleeɓe. Wonde Ɓaleeɓe e nder konu e dowla, goongɗinnooɗo no diidorinoo, wonde Muritani ko leydi aarabeeri tan, dowla ummaninooɗo muumtude kala ko ɓawli e leydi hee.

Wiyaama wonde wonnoo faandaare ɓee warkoyeeɓe ko mawninde hitaande capanɗe tataɓiire jeytaare leydi ndii, mawninira ɗum layyaade 28 soldaat ɓaleejo, ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi. Ɓe mbari ɓe ko e dow innde leñamleñaagu coofngu kam e añamnguraagu ɓurtungu. E nder ɗum ɗoon, wonaa musiɗɓe e ɓiyɓe yummiraaɓe maɓɓe tan ɓe mbari, alaa ! Ɓe tunwinii, haa abada, maande ndimaagu ngenndi ndii e hoore mum.

Ɗee golle ɗe njangtotaako ko kaaɗtudi bonannde ƴiiƴiire nder doggol juutngol bonanndeeji e warngooji e warhooreeji nefniiɗi.

Hakkunde lewru oktoobar 1990 e lewru feebariyee 1991, denndaangal tuddule konu leydi ndii, ko baɗtanooɗe dummbirɗe leptirɗe, ɗo ko ina tolnoo, e tuugaade e millugol ngol timmaani, e 500 kooninke ɓaleejo mbardaa peeje ɓurɗe fof bonnde : hakkunde leeptaaɓe, e maasaaɓe kuuraa, e ubbaaɓe ina nguuri, e daasiraaɓe e otooji e dow kaaƴe, e unaaɓe haa maayi. Tuddule Jereyda, Aajilaan, Nebeyka e Inaal ngonnoo nokkuuji leeptirɗi ɓurɗi bonde. Ko ina ɓura feccere e maayɓe ɓee, mbaraa ko e kaŋ Inaal.

Ɗii kewuuji njeyanoo ko e bonanndeeji goɗɗi, jaajɗi, kuftodinɗi e nder leydi ndii kala. Ɗee golle bonɗe puɗɗorii ko raddo e warngooji Senegaalnaaɓe e lewru abriil 1989, gontuɗi, e nder balɗe seeɗa dewɗe heen, politik mumtugol ɓaleeɓe, cuurtuɗi payndaale lugge « luural hakkunde Senegaal e Muritani ».

Fewjunoo, tee siyni ɗee golle bonɗe, baɗtunooɗe Muritani nokku dummbirɗo e paltoor, ko laamu Wul Taaya e konu mum e doole kalfinaaɗe kisal leydi ndii.

E nder gure teeru, ko ujunnaaje ujunnaje foksineer e ubriyee e gollotooɓe woɗɓe njaggaa e nokkuuji ɗo ngollotonoo, walla e koɗorɗe mum en, ɓooraa jawɗeele mum en haa laaɓi, kayitaaji mum en fof teettaa. Nder dowri too, capanɗe ujunnaaje remooɓe (fulɓe aynaaɓe e ko ɓuri teeŋtude) ɓolaa jawdi mum en ndariindi, ɗoofaa e gure mum en, e ngenndi mum en, taccinaa feewde Senegaal e Mali.

Ɓaleeɓe daɗnooɓe e caɗeele taccingol, Muritani wontani ɗum en ko kasoo, nokku tooñanngeeji e leepte. Haŋkati luural hakkunde Senegaal e Muritani dagnanii añamngureeɓe laamu e konu, waɗde ɓaleeɓe golle ɓurɗe fof bonde, ɗe faandaare mum en wonnoo, ranwinde Muritani : koyeera, nangle, piyle, warngooji belaaɗe …

Biidi e dowrumaaji Sori Malee e Wocci kam e nokkuuji goɗɗi, ko seedeeji caɗtugol ɗee kitaale 1989-1991, ciftinooji daɗnooɓe e ɗii bonnanndeeji ɗee kitaale bonɗe.

Kenal yaakaare fuɗɗii sooyde ko duuɓi 15 caggal ɗuum, caggal nde laamu Wul Taaya liɓaa. Ñalnde 29 sulyee 2007, persidaa Siidi wul Sheex Abdallaahi, toɗɗanooɗo hooreejo leydi e daawal hakkunde ngal, haalii e tele, heɓtini darnde laamu e geɗal mum e ɗii warngooji e ngol taccingol, hunii daranaade ñawoore nuunɗunde e lomtinande loranooɓe ɓee walla ronooɓe mum en kala.

Ñalɗi diisnondiral njuɓɓinaa e lewru desaambar ndeen hitaande wootere kadi, ɗi nganndu-ɗaa, hay so tawii kawraani e laɓɓitinde warngooji ɗii e pawgol kuuge e waɗnooɓe walla yamirnooɓe bone ɓee, mbaɗii taaɓal mawngal ko fayti e gartirgol taccinanooɓe. Ngool gartugol, kam fof e heewde ŋakke e caɗeele, fuɗɗaama e darorɗe hitaande 2008.

Ko rewi heen koo softinaani hay batte, walla nii mbiyen ina faayni sanne.

– Koɗtingol artiraaɓe ɓee feewaani ;

– Taccinanooɓe yonɓe nana haa hannde to Senegaal, ngartaani ;

– Laamu nguu haa haande heɓtinaani won taccinaaɓe ngoni to Mali.

Kono ɓuri heen teeŋtude fof, ko laamu seneraal Abdel Asiis ngardungu e kuudetaa ut 2008, kam fof e heewde podooje, ina darii e yiɗde haaɗtinde cafrugol ñawannde warngooji ɗii, e dokkugol hesniiɓe ɓee e baayeeji ɗi koninkooɓe waraaɓe ɓee ɗacci, paasiyoŋaji tan.

Nanondiral ngal laamu nguu siifondiri e fedde ɓoccitiiɓe wiyeteende COVIRE, ina eɓɓi rokkude galleeji ofiseeji ɗii ndaamordi miliyoŋaaji ɗiɗi, e rokkude ronooɓe sukkuɓe ofiseeji ɗii e soldeteeɓe ɓee, miliyoŋ e teemedde jeetati mbuuɗu, won heen kadi ndokkee teereŋaaji.

Lomtinande  hesniiɓe e baayeeji koninkooɓe waraaɓe ɓee ko huunde fotnde, haannde. Hersinii ko fawde sarɗi e ngool lomtingol ; hersinii ko wiyde ina soodtira ɗum deƴƴere bonanndeeji ɗii e nattude ɗaɓɓude hankadi hay nuunɗal gootal.

Kuulal ɗiɗmal nanondiral ngal laamu nguu e COVIRE ciifondiri ngal hersaani wiyde : «ndiiɗoo ndaamordi lomtiima haa timmi, lor janɗo e joom en hakke ɓee ; ɓeen ne kuniima yeeso aduna fof njaɓii ɗuum, tee ngontaa ɗaɓɓu hay dara, ngontaa wullito. Ɓe ngoppii kala wullitaango ɓe meeɗnoo waɗde, yo won e mbaydi mbaawndi wonde fof noon, so e teelal walla e dental, ɓe ngoppii kala wullitaango ɓe mbaɗnoo kamɓe e koye maɓɓe, walla ngo ɓe kalfinnoo woɗɓe yo njettin juɓɓule ngenndiije walla adunankooje.»

Ɗum noon, lomtingol ngol laamu Abdel Asiis rokki ngol, njoɓdi mum ko yejjitde kala ko kewnoo, ko mumtude e ngaanndiiji men leepte yimɓe ɓe korsinno-ɗen leeptanoo, yimɓe ɓe politik rasisma Dowla Muritani e cibooji mum ngarjinnoo nguurngam mum en, walla njooɓinoo pittaali mum en.

Ɗum waawaa wonde, tee wonataa abada. Ñawndugol gagga warngooji waawaa gasde gaa gaa piɓle ɗeeɗoo laataaki : Goonga e ñaawoore e baɗɗagol waasde yejjitde, yantude e biɗtugol haa laɓɓinana en ko kewnoo e oo yonta niɓɓo e nder daartol leydi men, ngam yaynaade janngo Muritani.

Ko e oo sarɗi gooto fajiri nuunɗal e ɓiyngu yummaagu waawata feerde dow gaññeeji Inaal e Ajilaan e Jereyda kam e gaññeeje ujunnaaje ujunnaaje woɗɓe ɓe añamnguraagu (rasismayaagal) yooɓinoo.

On njaaraama

Konngol Sokna Aysata Ñaŋ, ganndiraaɗo Cillo

Firo : Bookara Aamadu Bah

Le discours en Français, ICI