“Kommbaa” hakkunde neɗɗo e masiŋ

0
1775
jeu-de-go.jpg

E tonngoode 144 en kaaliino ko faati e ƴoƴre tafaande (intelligeance artificielle), wonde annduɓe mawɓe, waaɓe no Bill Gates, ina kuli hoto masiŋaaji «ɓoccitoyaade juuɗe men», ɓurtoo en ƴoƴde, kalfoya en… E nder ɗuum haa hannde, yeru mum waɗii ko Koree bannge worgo, ɗo masiŋ gooto (walla mbiyen gollirgal) mo sosiyatee biyeteeɗo Google Deep Mind feewni ina wiyee AlphaGo (Alfaa Go) fooli neɗɗo biyeteeɗo Lee Se-dol mo nganndu-ɗaa jeyaa ko e ɓurɓe waawde cokki mbiyeteeki « go ».

E tonngoode 144 en kaaliino ko faati e ƴoƴre tafaande (intelligeance artificielle), wonde annduɓe mawɓe, waaɓe no Bill Gates, ina kuli hoto masiŋaaji «ɓoccitoyaade juuɗe men», ɓurtoo en ƴoƴde, kalfoya en… E nder ɗuum haa hannde, yeru mum waɗii ko Koree bannge worgo, ɗo masiŋ gooto (walla mbiyen gollirgal) mo sosiyatee biyeteeɗo Google Deep Mind feewni ina wiyee AlphaGo (Alfaa Go) fooli neɗɗo biyeteeɗo Lee Se-dol mo nganndu-ɗaa jeyaa ko e ɓurɓe waawde cokki mbiyeteeki « go ».

Haa e oo sahaa ina jeyaa e geɗe neɗɗo ɓurdunoo ƴoƴre tafaande, ko kañum ina teskoo huunde hesere, ɗum firti ina waawi janngude, woni so woodii ɗo fergitii, ñalnde woɗnde taaroo ɗo fergitinoo ɗoo. Masiŋ waawaano ɗuum, ɗum woni kañum waɗata tan ko ko yamiraa koo, so tawii waɗaa e hakille mum ko juumre, waawaa waasde juumde ɗo juumre ndee woni ɗoo, so wonaa neɗɗo safrani ni ɗum ndeen juumre. Ooɗoo masiŋ (gollirgal) biyeteeɗo AlphaGo  noon, ina waawi teskaade, ɗum firti ko e nder cokki kii, omo taaroo ɗo o juumnoo kala, ekn …

Kommbaa oo ko pottitte 5 waɗnoo, masiŋ oo hawi 3 gadiiɗi ɗii, kono Lee Se-dol hawi nayaɓo oo, masiŋ oo hawi e joyaɓol ngol. E pottital gadanal ngal, neɗɗo oo hoolino hoore mum haa ɓurti, ndeen masiŋ oo foolii mo, o jiiɓii; ɗuum waɗi mo fooleede ɗiɗmol ngol e tataɓol ngol. E nayaɓol ngol, o fuɗɗii yiytude lamol masiŋ oo, o fooli ɗum, hade oon hawde mo kadi goɗngol.

Masiŋ foolii neɗɗo, kono eɗen mbaawi wiyde ko o jinngaaɗo, sibu feewni gollirgal ngal (logiciel AlphaGo) ko haralleeɓe topagol ɓurɓe toowde, mbiruuji fijirde ndee ɓurɓe waawde, e karallaagal tafngo ɓurngal ƴellitaade, « ɗumɗoo fof ngam foolde neɗɗo gooto ». Ɓuri sellude ko mbiyen “ aasiñooruuji Google poolii Lee Sedol “, kono o tampinii ɓe.

Ko poolgu neɗɗanke, sibu ɗum hollitii ɗo tolno wiɗto faatungo e informatik tolnii. Karallaagal kuutorangal heen ngal, maa waaw huutoreede e fannuuji keewɗi goɗɗi, gila e cellal haa e jaŋde.

Neɗɗo ina waɗa ñalnde kala golle kaaɗtudi caɗtugol, ko wayi no faamde natal, walla ko wayi no firooji. Eɗen nganndi nii gollirɗe pirooje ina ngoodi, kono eɗe ngoɗɗi no feewi ko aadee waawi waɗde koo.

Ndeke ƴoƴre tafaande feccinaani tawo yolnde nii… 

Fijirde wiyeteende Go fentaa ko to Siin ko ina wona jooni duuɓi 3 000. Alla e mayre jiiɓaade, yimɓe ɓooyii sikkude masiŋ waawataa nde abada.

Bookara Aamadu Bah