Kaɓirɗe cañirgal

1
2728

Kaɓirɗe cañirgal ko : sankaama, jaalirde, domre, sekko, kanndal, sukko, niire, juri, dasnde, ɗaldugal, korwal, sonndel, mawɗi, ñibal, taggorgal, teelngal, looñtoodu, kaccereewol, kalasal, sooyru, ɗaawɗaawe, horwitorde, yummaaji, keɓɓal, tufirdi, palal-sankaama, gaaraaji, worngal, kuɗi-korwal (ceŋtorgol).

Sankaama ko leggal palotoongal hakkunde, tawa ko dow, ngal jiimta e hoore. Ngal waɗee no gallaaɗi mbeewa nii. Ko kanngal jogotoo sooyru. Sankaama ina waɗee gadde ɗiɗi, walla tati, walla joy. To dow too, gaaraaji mbaɗee heen, ɗi kaɓɓee e palal sankaama.

Jaaɓirɗe ko loosi ɗiɗi. Koyɗe njaɓɓata e majji. Ɗiin loosi haɓɓoytee e majji ko jiiri gonɗi e niire ɗii. Ko ɗiin njaɓɓatee, waɗee yaɓɓa-luuttoo, ina wiyee ŋaaɓnude geese, ɗaldugal waawa sorde heen. Leɗɗe cewɗe, tiiɗɗe, ina mbaɗee jaaɓuɗe. Gaandi e gawƴe tekkuɗe, tiiɗɗe, ina wona jaaɓirɗe.

Domre ko jalammbaani sehetee. Ko ɓoolde leggal ngal maw-naani. So sehaama haa ɗaatii, murliɗa no unugal nii. Njuuteendi mum waɗee laanel. Saraaji ɗii mbaɗee gudde juliraaɗe tufirdi ngojjinaandi e jeyngol. Sekko addee, tawa cabbi ɗiɗi ina cawndii ɗum. Ɗiin cabbi mbiyatee ko yummaaji. Cabbi ɗii naata e gudde domre ndee. Dow to nanngetee ɗoo, leggal na fawee heen ; ina wona leggal bammballe haa waawa gakkeede. Ngaal leggal wiyetee ko keɓɓal. Gaaraaji ɗiɗi kaɓɓee e yummaaji ɗiɗi ɗii. Ɗiin gaaraaji, leggel haɓɓee heen ; ngel loggoytoo ko e gaaraaji ina ngummoyoo e palal-sankaama.

Sekko. Ko e nder sekko gaaraaji ndewata ; ina wayi no ñiiƴe yeesoode nii. Wuddere heen fof ina waɗa gaaraaji keewɗi. Ko no yiɗiraa fof, ko noon wayata heewde gaaraaji.

Kanndal. Ko ɗum cawel. Faletee ko to ñiɓal too. So falaama ɗoon, ko heen gaaraaji mbertudi pawotoo ; so ina sañee, so tawii lefol ina yiɗaa yo sukku ; kanndal ina waawi ummineede ; so tawii ko ɗi ina sañee, tawa lefol yiɗaaka waɗa kine, joomum moƴƴi ko waasa juutde lefol ; ko dum hanndorde geese haa lefol fawoo heen.

Niire. Ko ɗum gaaraaji baɗaaɗi alharli. Ko gootol sowetee laabi ɗiɗi, reggondira e goɗngol. So ngol sowaama, ngol faya dow, ngol faya les, tawa gaaraaji ɗii ina loŋondiri. Ko kañji ngaddanta geese  ŋaaɓaade. Niire ko to yaɓɓetee ina ŋaaɓoo.

Dasnde. Dasnde ko saak, walla jawlol. Ɗuum saawee ko teddi, ina wona kaaƴe. Ɗuum sowete, wuddere waɗee heen. So sawru, so njamndi, gaarawol haɓɓee heen e hakkunde hee, saakoo, walla jawlol ngol sowtee njamndi ndii, walla leggal ngaal naatnee heen. Gaarawol ngool rewa e wuddere hee. So geese wertaama, haɓɓee e gaarawol ngool. Kaaƴe pawee e saak oo, walla jawlol ngool, no joomum yiɗiri kala. So ina sañee, dasnde yolbii; so yiɗaaka geese ñaggoo, haayre ɓeydee heen haa ɓura teddude. So ina yiɗi ñaggaade, ko geeseeji ɗiɗi, moylodaaɗi e niire wootere, haa fawoo kadi e dow legal daasotoongal. Helitannde mbalka yulee, waɗee gaarawol, haɓɓee e geese, kaaƴe pawee heen. So geese fuɗɗaama subaka, o wiyetee ko o wertaama. So hiirii o taggete. Dasnde ina jola, ina sañee. Ɗuum ko dirtaade haa faandoo cañoowo.

Ɗaldugal. Ɗum wayi ko no laanel nii, ina iwa e leggal jalam-mbaani, leggal bammbalal, walla gawdi. So ngal feewnaama, gudde ɗiɗi ina njulee e hoore laasi ɗaldugal ; e gudde ɗiɗi hak-kundeeje so korwal ina naatnee e ɗaldugal. Ko kuɗol addetee, naatnee e nder korwal hee. Korwal ngaal lommbee e hakkunde laanel hee. Kuɗol ngool sora e gudde ɗiɗi ceɗɗitte ɗaldugal ngaal. So kuɗol ngol famɗii, korwal na saama. Korwal ngal, ko ngal korwal gaaraaji falla. Ɗaldugal woni ko hakkunde nano e ñaamo. Ko kanngal woni roondorde cañu, tee ko kanngal jogii geese.

Korwal ina wona gaandol julaangol, gurwaangol ; ina waɗiree kadi leggal kewal. Dum lommbee e nder daldugal. Ina wona ka-di leggal jalammbaani, leggal bammbalal, kewi.

Sonndel ko ko ɗaannata leggal sooyru. Sonndel ina nafa kadi ɗaatnude gaaraaji cañeteeɗi, so tawii eɗi ñaaɗi. Sonndel oo taaynete, waɗee e leggal manngiyal, ɗaatniree gaaraaji geese oo. Sonndel yeeyete. Ko e kuutorɗe gummiiɗe e nokkuuji goɗɗi, nafooji e yoga e haajuuji men.

Ñibal. Ko ɗum ledɗe jeegom : dlɗi yeeso, ɗiɗi caggal, pale ɗiɗi jonnde ina woodi. Ñibal ina wadl daawdaawe. Ko (fum leggal sawru sawndo nofuru, jogiingal taggorgal ; ngaal leggal haBBoytee, ko e kanndal, e bannge nano e ñaamo fof. ÑiBal ina waɗi teelnde. Ko ɗum leggal paliingal e dow daaw¬daawe. Ko leggal cewngal, kono tawa ko tiidhgal. So yidaama, lefol tekka, teelngal tellinte ; so golle cañu ina nanñee, teel¬nde nabbinoyte.

Taggorgal. Ko taggorgal fooɗata geese ; ina juuta. Oon sahaa, sukku naannete e nder mum, fooɗa ɗum, geese oo ɓadtoo. Suk-ku oo ina wona njamndi, ina wona leggal.

Looncordu ina wona njamndi, ina wona loosol leggal, cewngol, mbele ina waawa naatneede e nder gudde.

Kaccereewol. Ko ɗum ɓorngol ; ngol fawotoo ko e dow sooyru.

Sooyru fawotoo ko e kalasal. Kalasal ngaal naatnetee ko e hakkunde sankaama, ngal haBBee leggal gonngal e dow daawɗaawe. Ngal ne wiyetee, ko teelnde. Sooyru ko yiildu. Ko ɗum poli tan. So tawii sehaama, yulete e hakkunde tel. Kommbol dow ngol haa hawra, laawol ina rewnee heen, ngol daroo cot. Paltol, walla gaaraaji karlaaɗi, ina haɓɓoyee e niire wonnde yeeso e caggal, waya no poli cefirteeɗo oo nii. So sooyru yiɗaaka ƴiika, sonndel fawee e leggal sooyru, foflee haa ko ñaaɗi koo yaha.

Tufirdi. Ko leggal sehetee haa waya boɓel nii, ngel yulee. Njamndi cettaandi haa seeɓi tawa ina waawi yulde yoga e geɗe, menkee e mum haa hinkoo ; leggal murtooki. Fitiram golle kala ina golloroo tufirdi : sakke, baylo, maabo, labbo.

Juri kaɓɓetee ko e niire. Ɗuum wonata ko hakkunde kaccereewol e niire.

Ceŋtorgol wonata ko e nder korwal. Ɗuum seŋoto e nder ɗaldugal, jogoo korwal. addana ɗum yiilaade haa gaaraaji falla ɗii mbaawa sañaade.

Worngal. Ko ɗum leɗɗe dariiɗe. Geese fof fuɗɗotoo ko e worngal. Lawɓe na ceha leɗɗe worngal. Ko ɗum leɗɗe nay palfaltondirɗe no gallaadi buurgal nii. Ɗum waɗa cabbi nay, woo-turu heen fof daroo bannge. Hakkunde leɗɗe nay ɗee, to ɗe kawritta ɗoo, yulee. leggal jaggirgal les seŋee heen. Ngaal leggal ko sawru jaggirdu worngal. Oon sahaa, duululi loowee  heen, mbaggee. Cañoowo fof ina waawi feewnande hoore mum worngal.

Horwitorde ko ɗuum horwirtee gaaraaji haa korwal. Korwal ko horwitorde e gaaraaji mum. Ɗi korwiree falla, sabu geese ko falla sañata ɗum.

Mammadu Deem,
Ittaa ko e deftere “Maanditorde annde e pine fulfulde hirnaange Afrik”

YOWRE 1

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.