20 sulyee 1969 – 20 sulyee 2019 : Duuɓi 50 ko aadee memi Lewru

0
1684
Neil Armstrong, Michael Collins, Edwin “Buzz” Aldrin
Neil Armstrong, Michael Collins, Edwin “Buzz” Aldrin

Hikka waɗi duuɓi 50 ko aadee fawi koyngal mum e Lewru. Oon aadee wiyetee ko Neil Armstrong. Ɗuum waɗnoo ko ñalnde 21 sulyee 1969, waktu ɗiɗaɓo e hojomaaji 56 subaka pel (waktu winndereejo : WW). Ndeen o wiynoo, ndeen teppere makko fawiima e Lewru : « taaɓel tokosel wonande aadee, taaɓal mawngal wonande winndere !».

Ngool konngol, nde haalaa ndee, e no haaldaa nii, ina soomi maanaaji keewɗi : ko idii fof ko hollitde wonde aadee taƴtii yolnde moolanaande to bannge ganndal e karallaagal nde waɗi haa koyɗol laatii goonga, kono kadi ko ngam hollitde Dental Sowiyet wonde Amerik woni yeeso fof. Waɗi noon, e oon sahaa, ko daɗndu mawndu wonnoo hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee, tee juutii ko Dental Sowiyet ardinoo Amerk to bannge weeyiwal (ganndal weeyo).

  Laana potka juuraade e Lewru kaa duñi ko ñalnde 16 sulyee 1969 to Nokku weeyo Kennedy to Floride. Balɗe seeɗa caggal ɗuum, ka juurii e lewru, aadee gadano tellini koyngal mum, teppere mum wiyi pat dow Lewru ñalnde heen, ñalnde altine 21 sulyee, w 02 : hj 56 (waktu winndereejo). Oon aadee gadiiɗo yaɓɓude e Lewru wiyetee ko Neil Armstrong, gardinooɗo lappol Apollo 11. O yahdunoo toon ko e worɓe wiyeteeɓe Michael Collins e Edwin Aldrin.

Leydi e Lewru

Aadee jooɗiima ko juuti ina sikka wonde ko leydi men ndi woni nehaande winndere ndee, ina sikka wonde naange e koode fof taarotoo ko Leydi. Ɓooyaani ko nganndu-ɗen leydi men ndii ko geɗel tokosel, tokoñillel e nder tago ngo miijo aadee waawaa huɓindaade, hakke mawnugol mum, hakke pamɗugol kadi geɗe mum. Ko heen nganndu-ɗen wonde Naange men ngee ko hoodere. Koode ɗee, gaa gaa naange men ngee, ina ngoɗɗi leydi men ndi no feewi : ɓurɗe ɓallaade en ɗee, hakkunde mum en e Naange ina wona 40 000 miliyaar kiloomeeteer ! Jiiryiirngal ngal ngon-ɗen e mum ngal (Fedannde Malaaɗo), ina waɗi ko ina wona 100 miliyaar hoodere. Annoore ina waawi dogde 100 000 hitaande gaynaani njuuteendi jiiryiirngal men ngal ; nde doga ko ɓuri 10 000 hitaande nde taccaani tekkeendi maggal. Ƴeewaa noon, annoore ina doga, e nder leƴƴannde wootere fotde 300 000 km (woni miliyaar e capanɗe jeetati miliyoŋ kiloomeeteer e nder waktu gooto) !

Ganndal tago, ɗum noon ganndal leydi men ndii e lewru waɗii daawe mawɗe ummaade 1957 feewde jooni ; ɗuum ko sabu ko wiyetee satelitaaji  (ko mbiyaten fiisee koo) taarotooɗi Leydi. Kaɓirɗe gonɗe e ɗiin satelitaaji ina nelda leydi kabaruuji keewɗi jowitiiɗi e ganndal ngal nafoore mum alaa ɗo haaɗi.  Nii woni ina anndaa wonde lewru yowitii ko e Leydi, ɗum firti ko lewru rewi tan ko e leydi ina taaroo ɗum, hono no leydi ndii e hoore mum taarortoo naange nii. Nder balɗe 27 e waktuuji 7 e hojomaaji 43 fof, lewru ina arta ɗo tolninoo e weeyo (leydi kam ne firlotoo naange ko e nder balɗe 365 e waktuuji 6) ; kono noon lewru maayrata ko balɗe 29 e feccere. Yolnde hakkunde leydi e lewru ina millee e 384 454 km. Tekkeendi lewru ina wona kam ne 3 490 km. Tekkeendi leydi men ndii ko hedde 12 800 km. Leydi ina sowoo lewru, to bannge mawnugol fotde laabi 50. Lewru ina jogii noon bannge mo yiyataa Naange, oon woni bannge birniiɗo en oo, ɗo laanel Sinuwaa en juurii ñalnde alkamiisa 3 saawiyee 2019 (ko kamɓe tan meeɗi yahde toon). Kala nokku gonɗo e bannge lewru jiyoowo Naange oo, ina yiya naange (wona e ñalawma) balɗe 14 e feccere, wona ko foti noon e nder niɓɓere (jamma). Ñalawma toon ina wuli haa ɓurti (alaa ko faddotoo cereeli naange), jammaaji mum ina jaangi haa ɓurti (fotde -150°C). Ko ɗuum tagi yahooɓe toon ɓee ina njogii comci keeriiɗi ɓoornotoo. Jamɗe biyeteeɗe koymet (Alimiñoom) e njamndi ɓaleeri, kalsiyoom e mañesiyoom e tentaan ina tawee toon. Nduufdi lewru jogii ko sifaa ceenal leppungal.

Daartol yahdu Lewru

Daɗndu mawndu ina woodnoo hakkunde Dowlaaji Amerik Dentuɗe (DAD) e Dental Sowiyet Riisi (DSR) ngam « jiimde » weeyo, gila nde jeyli hare adunankoore ɗiɗmere (39-45) ñifi. Ndutto-ɗen heen seeɗa :

Ɗo adan ɗoo ko DSR heednoo yeeso, ndaɗnoo seeɗa, sibu, ñalnde 4 oktoobar 1957 ɓe mberlii fisee maɓɓe gadano biyeteeɗo Spoutnik1, caggal ɗum, ñalnde 3 noowammbar 1957 kadi ɓe mberlii Spoutnik2, eɓe njolni heen fittaandu, hono dawangel biyeteengel Laïka. Ko maa ñalnde 1/02/1958  nde Amerik kam ne werlii (walla mbiyen lotti) fisee biyeteeɗo Explorer1. Kono Riis en taƴti daawal goɗngal, sibu ñalnde 4 oktoobar 1959 satelit maɓɓe biyeteeɗo Lunik-III waawii portilde (fotde) bannge lewru birniiɗo en oo, mo anndananooka hay dara oo. Ɓe ɗimmiti kadi ñalnde 12 feebariyee 1961, ɓe mberlii satelit maɓɓe gadano jolnuɗo neɗɗo, hono Vostok1 : yahnoo e kaan laana ko biyeteeɗo Youri Gagarine. Ameriknaaɓe keptii ɓe e ɗuum ko ñalnde 20/02/1962 nde neldata John Glenn e nder satelit biyeteeɗo Mercury. Ko ɗoo noon Amerik daɗtii, sibu ñalnde 24/12/1968 Appolo 8 weeyi dow lewru ina jolni weeyiyeeɓe tato : Frank Borman, William Anders e James Lovell. Ñalnde heen ɓe ceediima « puɗal leydi » (ummagol leydi) : e nder cooyngal maɓɓe leydi men ndii, ɓe mbaawii seerndude njoorndi e diƴƴe ɗee (geecuuji). Lebbi joy fat pawtii heen Appolo 10 weeyi kadi dow lewru ngam waɗde refto huftodinngo golle potɗe waɗeede e ɗowgol ɗanngal Appolo 11 ngam juuraade e lewru. Ngam kadi teskaade e portilde nokku ɗo Apollo 11 foti juuraade ɗoo : yahnoo e kaan laana ko wiyeteeɓe Thomas Stafford, John Young e Eugene Cernan. Ñalnde 16 sulyee 1969 Apollo 11 duñi : aduna hooynii, werti noppi. Gila e teeruuji haa e nder gure ladde. Wonnoo e kaan laana ko kumaandaŋ Neil Armstrong, Michael Collins, Edwin “Buzz” Aldrin. Ñalnde 21 ɓe ngoni aadee en idiiɓe yaɓɓude e lewru.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.