Daawal duɗe karallaagal kesal

0
2832

Alet 16 marse 2014, ko ñalngu maantinngu e nder golle Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, sibu ko ñalnde heen, fedde ndee udditi ɗo joɗnde mum ɗoo, duɗal ngal mbaadi kesiri, so Duɗal Keblorgal Karalleeje Kese. Ɗuum wonaa huunde hesere e Fedde ndee, sibu ko kayre kadi fuɗɗunoo, e kitaale 1970 « Njanngen Pulaar !», ko kayre fuɗɗi Duɗe Keblorɗe e fannuuji e kitaale 1980.

Alet 16 marse 2014, ko ñalngu maantinngu e nder golle Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, sibu ko ñalnde heen, fedde ndee udditi ɗo joɗnde mum ɗoo, duɗal ngal mbaadi kesiri, so Duɗal Keblorgal Karalleeje Kese. Ɗuum wonaa huunde hesere e Fedde ndee, sibu ko kayre kadi fuɗɗunoo, e kitaale 1970 « Njanngen Pulaar !», ko kayre fuɗɗi Duɗe Keblorɗe e fannuuji e kitaale 1980.

Ngalɗoo Duɗal ina hebletenoo ko ina wona jooni lebbi jeegom, e ballondiral e Fedde Belaa, woni fedde sukaaɓe men janngunooɓe e duɗe jarriborɗe jaŋde ɗemɗe ngenndiije e nder duɗe laamu, hakkunde 1980 e 1989.

Rogere adannde fuɗɗiima janngude. So Alla jaɓii doge goɗɗe maa uddite e fawaade e kattanɗe kaɓirɗe e nokku.

Ina jeyaa e ko addani en udditde ngalɗoo duɗal, yenaneede en darnde teeŋtunde karallaagal kesal jogori daraade e nder nguurndam aadee e janngo ɓadiiɗo, kam e nafoore mum wonande kisnugol ɗemngal men e ƴellitaare mum, ɗum noon wonande leñol men.

Ina jeyaa e anniyaaji men naftoraade duɗal ngal ngam wallifaade defte, e hisnude geɗe Fedde ndee e leñol ngol tawa ina naatna ɗum e karalleeje kese, e newnude kuutoragol ɗeen geɗe, e rokkude yimɓe ɓee fartaŋŋe no kumpitorii gannde e mbaadi newiindi…

Ndeen wiyetenoo ko so ɗemngal winndaaka maayat, hannde wiyetee ko so ɗemngal naataani internet, walla e karalleeje kese, maayat. Ndeen, mbiyatno-ɗen ko “njanngen Pulaar”, hannde, pot-ɗen wiyde ko “njanngiren Pulaar”! Waɗi noon ko ndeen, ganndal wonnoo tan ko e defte walla e koye, ɗum ɗoon noon, so a heɓaani deftere (tee newanooki, sibu enen en ngalaa defterɗi e nder leyɗe men). Hannde ganndal ina ɓadii, ɗo tolni-ɗaa kala, so a seŋiima e internet tan aɗa waawi humpitaade ganndal njiɗ-ɗaa kala… Ɗum noon hannde, ina gasa, tawa yimɓe poti janngineede, hay e nder ekkolaaji, ko hol no, e hol ɗo, ganndal ɓe cokli ngal yiytortoo? Won haralleeɓe janngingol wiyooɓe wonde e yonta men hannde oo, “neɗɗo fotaani janngineede ganndal” neɗɗo foti ko “janngineede janngude” ! Ɗum firti janngineede hol peeje neɗɗo foti huutoraade ngam jannginde hoore mum, nde tawnoo ganndal newiima heɓde, so a seŋiima e internet tan a yiyat fof…

Bookara Aamadu Bah