Jiyɗingol e jeeygol uujooɓe : ndogi bone njani e kasaara

0
2117

Ɗuum janngeteenoo tan ko e defte, ɗo njulaagu aadee en (haa teeŋti e ɓaleeɓe) feewde leyɗe aarabeeɓe walla leyɗe hirnaange daartetee. Jooni nattii daarol, sibu ɗo Libi ɗaa, jehreeji ina ngoodi tawi ko yimɓe njeeyetee heen, haa teeŋti e ɓaleeɓe uujanɓe Orop, no daral jawdi nii. Nana wona duuɓi ɗiɗi jooni ko won ɗeen pelle daraniiɗe jojjanɗe njeertini heen winndere ndee, kono hay gooto waɗtaano heen hakkille. Ko jooni, tele Ameriknaajo biyeteeɗo CNN saakti ɗum e wideyooji ɗo ɓaleeɓe njeeyetee hakkunde 300 e 700 dolaar Amerik (hakkunde 100 000 ugiyya e 250 000 ugiyya).

Ɗuum janngeteenoo tan ko e defte, ɗo njulaagu aadee en (haa teeŋti e ɓaleeɓe) feewde leyɗe aarabeeɓe walla leyɗe hirnaange daartetee. Jooni nattii daarol, sibu ɗo Libi ɗaa, jehreeji ina ngoodi tawi ko yimɓe njeeyetee heen, haa teeŋti e ɓaleeɓe uujanɓe Orop, no daral jawdi nii. Nana wona duuɓi ɗiɗi jooni ko won ɗeen pelle daraniiɗe jojjanɗe njeertini heen winndere ndee, kono hay gooto waɗtaano heen hakkille. Ko jooni, tele Ameriknaajo biyeteeɗo CNN saakti ɗum e wideyooji ɗo ɓaleeɓe njeeyetee hakkunde 300 e 700 dolaar Amerik (hakkunde 100 000 ugiyya e 250 000 ugiyya).

Ko CNN saakti koo kadi alaa guli, sibu ko kamɓe e koye maɓɓe njahi haa Libi, ɓe mbiɗti haa ɓe njiyti heen jehre wootere (heen daral), ɓe mbaɗi kameraaji cuuɗiiɗi pilmi ɗum, ɓe caakti e tele maɓɓe. Hade ɗuum, won neldunooɗo ɓe wideyoo gooto, tiitoonde mum ko “ 900, 1 000 worɓe semmbolinɓe waawɓe gollaade e nammbu ” … Ɓe tawi ko njeeygu aadee en waɗtaaɓe jiyaaɓe to Libi. Nde ɓe ƴeewi ɗum, kaawis nanngi ɓe. Ɓe neldi jaaynooɓe ɗiɗi to Tiripoli yo koolkiso ɗee bone. Ɓeen njiyti toon jehreeji keewɗi baaɗi noon ina njuɓɓinee lewru kala laawol gootol haa laabi ɗiɗi. Nii woni ɓe mbaɗi feere haa ɓe pilmi heen njeeygu ngootu njuɓɓinanoongu nder wuro wooto saraaji laamorgo ngoo.

Caggal ɗuum jaaynooɓe ɓee mbaɗi feere haa ɓe njokkondiri e worɓe ɗiɗi yeeyanooɓe. « Alla e caɗeele e leepte e tampere ɓe kawri ndee, ɓe nattii hay waawde haalde, aɓe ngondi e kulol haa ko ɓe koolaaki hankadi hay gooto ».

Jaaynooɓe ɓee njokkondiri e laamu Libi, ndokki ɗum en seede ɗee golle bonɗe. Ɓeen kunii waɗde wiɗto ngam hoolkisaade.

E wiyde jaaynooɓe ɓee, ina jeyaa e sababuuji nguu njeeygu, uujo feewde Orop, sibu hitaande kala ujunaaje ujunaaje sagata ina etoo dogde Afrik ngam yahde Orop. Ko ɓuri heewde e maɓɓe ndewratnoo ko Libi. Kono laaɗe nattii waawde joofirde noo njoofirtunoo e tufɗe Orop, sibu Orop ko ko ummanii uujooɓe. Nii woni kamɓe uujooɓe ɓee ɓe njookoo ɗoon, ɓe ñaamta njooɓaari maɓɓe haa laaɓa, ɓe keddoo mehɓe e juuɗe samsaara en, ɓe ngonta jiyaaɓe mum en. Kono kam eɗen nganndi ɗumɗoo ko sabaabu peeñɗo oo tan. Sabaabu goonga goonga oo, luggo oo, ko baasal ngal uujooɓe ɓee ndogata e leyɗeele mum en ngal. Ɗum noon ko idii fof, jibini ngal canndallaagal ko baasal e kiiɗal e kareeli e mbayliigaaji ngonka weeyo, walla heen sahaaji yiɗde dañal kaalis ɓurtunde.

So leyɗe Afrik ɗo uujuuɓe ɓee ummortoo ɗoo ina ngardoranoo no moƴƴi, woni so hooreeɓe ɗeen leyɗe ngonaano ardaniiɓe koye mum en, ina mbaaroo ngaluuji leyɗe mum en e nafoore mum heeriinde e nafoore goomuyel watulaaɓe laamɓe satiiɓe ɗum en, maa ɓiɓɓe afiriknaaɓe ndañatno ko nguurdi, yoga heen teeɗantaako yahde Orop walla nootitaade e ɓiɓɓe naange.

Wonande leydi Libi, eɗen mbaawi yooɓtoraade leydi Farayse, haa arti e ngonnooɗo hooreejo e oon sahaa hono Nikolaa Sarkosi, bonnuɗo leydi ndii, addi e mum jiiɓru jibinanndu Maali kam e diiwaan Saahal oo fof caɗeele teeŋtuɗe, jiiɓru artirndu Libi e jamaanu niɓɓo tirbiiji e welmaa-mbaɗaa e golle yoorɓerndeeje e warhooreeje aadee, ɗe yimɓe cikkatnoo njahdii e jamanuuji ɓooyɗi. Yanti heen politik leyɗe tuubakooɓe ko waɗde feere mbele uujooɓe ɓee ina paddee e won leyɗe dewretenooɗe. Nii woni ɓe totta ardiiɓe ɗeen leyɗe kaalisaaji yo paddo uujooɓe. Ndaa ko ngardiigu mbonngu ɓeen totteteeɓe kaalisaaji saabii ko ɓuri heewde e uujooji ɗii. Nii woni leyɗe tuubakooɓe ina mballita saabiiɓe uujooji e heddaade e laamu. Waɗde ɗum jibinta ko taaroo yirloo mo joofataa.

Ko ɗum kewi koo, daande ko wootere ngam ñiŋde ɗee baɗe jaggiraaɗe no warhoore aadeejo. Gila e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee haa e huunde e ardiiɓe leyɗeele walla pelle winndereeje, ko wayi no Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Dental Afrik kañum ne werlinooma noddaango ballal ngam nawtude jookiiɓe toon ɓee cuuɗi mum en.

Leydi Paul Kagame, hono Ruwanndaa woni ngadiindi nootaade e ngoon noddaango. Kagame huniima wallitde gartirgol jookiiɓe ɓee, e jaɓɓaade heen 30 000 neɗɗo nder leydi Ruwanndaa. Nii woni Ruwanndaa hollii laawol potngol ñemmbeede caggal nde laatii leydi ɓurndi yaawde ƴellitaare e nder ɗii duuɓi noogaas cakkitiiɗi e nder winndere ndee. Ruwanndaa kadi ittiino ko wiyetee wiisaa koo wonande afriknaaɓe yiɗɓe naatde e leydi ndii. Ɗum noon, tuggi 1 saawiyee 2018, Ruwanndaa huniima jaɓɓaade 30 000 afriknaaɓe jookiiɓe to Libi. Saakti ɗum ko Muusaa Faki Mahamat, gardiiɗo Goomu Kisal Dental Afrik. Ɓeydi ŋarɗinde darnde Ruwanndaa ndee, ko alaa ruwanndaanaajo jeyaa e jookiiɓe Libi ɓee, yeeyeteeɓe toon ɓee. Leyɗe ɗe ɗum ɓuri toɗɗaade ɗee, alaa ko ndillani ɗum ko yiytinii, alaa feere maantinnde ƴetti ngam faabaade yimɓe mum waɗteteeɓe jiyaaɓe.

Njiyaagu noon wayi ko no winndere ndee nii ɓooyde. Renndooji winndere ɗii  kala ndewii ɗoon, ɗo aadee jaggirta aadee banndum no jawdi nii. Ine hasii kala renndo tabitinoowo ɗum, tawata ko renndo daɗaango no feewi, renndo humambinnaagu e ŋakkeende geɗe baɗɗe neɗɗo neɗɗo ɗee. So wiyaama kadi njiyaagu nguu joofii ko ɓaleeɓe, ɗuum fof ɓuri muusde e hersinaade, sibu yimɓe fof ciftorta ko kaɗe bonɗe ɓe mbaɗanoo e jamanuuji ɓennuɗi, haa teeŋti noon e njulaagu ɓaleeɓe feewde fuɗnaange e hirnaange, ko anndiraa teret ɓaleeɓe (Njulaagu ɓaleeɓe).

Bookara Aamadu Bah

 

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.