Piilngal Alasan Mammadu Baro Ceerno Barooɓe

0
2448

Alasan Mammadu Daawuuda Baro fiilaama Ceerno Barooɓe noogaas e tataɓo (23ɓo), kikiiɗe 3 desaambar 2017 to Tulel Barooɓe, nokku keedɗo bannge hirnaange worgo Sahre Ndoogu ɗo geɗe ɗee kala keblaa ɗoo. Jofnde mum waaldaa ko Mawluud to Sahre Ndoogu, beetaawe oo ko kewu daartol. Hoohooɓe heewɓe tawtoraama kewu nguu ummoriiɓe e jookli winndere ndee kala (Mali, Niiseer, Senegaal, Farayse, Amerik). E ɓeen hoohooɓe, eɗen mbaawi limtude Siidi wul Sheex Abdallaahi gonnooɗo hooreejo leydi Muritani, ummoraade Lemden.

Eɗen ciftina tan wonde Alasan Mammadu Dawuuda Baro yiyi aduna ko e hitaande 1930 to wuro Sahre-Ndoogu. Jibnaaɗo makko gorko wiyatee ko Alfaa Mammadu Daawuda Baro. Jibnaaɗo makko debbo ko Hajjaa Raki Aali Ceerno Wan to Mbummba. O inniri mo baaba makko, ndeke Alasan Mammadu ina wiyee kadi Aali Ceerno Baro. Ko o neɗɗo denndinɗo ɓure keewɗe. O jeyaa ko e jagge gadane leydi ndii, ko o neɗɗo dimo, ganndo, ceedtanaaɗo moƴƴere, mo junngo meeɗaa luuteede baɗe moƴƴe.

Ceerno makko gadano, ko jibnaaɗo makko gorko oo. Ɓe nguurdii ko juuti ko adii nde o yahata Mbummba jokkoyde jaŋde makko to Ceerno Baylaa Koroyel, laatinooɗo e oon tuma Almaami Jumaa Mbummba. Caggal ɗuum, o feewi Kanel to Ceerno Alhajji Mamma Selli Caam. O arti kadi Mbummba, o ummanii Wenndiŋ to Ceerno Haaruuna. O ummii Wenndiŋ tawi o dañii duuɓi sappo e jeenay (1949), o fayi to Tooro to Ceerno Haamiidu mo Jaataar. O wonii ɗoon duuɓi joy.

Omo yahra e duuɓi 24 (1954), kanko e musiɗɗo makko Ceerno Maamuudu Jah, ɓe ɗannanii Maruk ngam ɓeydoyde ganndal. Hitaande fawii heen o heɓi seedantaagal « berwe » to Duɗal Diinewal wuro Tanjaa.

O arti Ndakaaru e hitaande 1956. O dañii duuɓi 26. Ko ndeen Alasan Baro ummanii ɗanngal goɗɗungal, so fayde leydi Misra. O yahdi e musiɗɗo makko Aadama Aali Abdullaay Wat mo Cubalel. Ɓe mbaɗii duuɓi ɗiɗi e laawol ngati ɓe naati Misira ko e hitaande 1958 e yonta laamu Jemal Abd Naseer. Hawri ko Misira e Farayse ina taƴondiri sabu iiñcuru Caaɗngol Suwees. Alasan Baro tiindii Duɗal Toowngal El Azhaar. Ndeen naatde ngal Duɗal Toowngal wonaa ko weeɓi, ngati ngal waɗi ko tolnooji ɗi njappondiraani.

Nde o yeewtidi e gardiiɗo Duɗal El Azhaar, o holliti yiɗde makko fuɗɗoraade tolno tataɓo ngati omo ardi e « berwe » makko. Kono mawɗo Duɗal El Azhaar ngal wiyi ko maa o waɗa kawgel, anndee ɗo tolno makko yettii. Ɓe mbaɗi mo kawgel, ɓe mbiyi o ɓurii tolno tati, o foti fayde ko tolno nayaɓo sabu teskaade baawal makko. Ko ɗoon o janngi haa o heɓi « bakkaa ».

Ko ndeen o naati duɗal toowngal biyeteengal Daarul uluum, woni « Galle Gannde ». Alasan Baro wonii ɗoon duuɓi jeetati haa njahdi e naange. O heɓi ɗoon seedantaagal « lijaasa » e coñce Arab e daartol e jogarafi e hitaande 1964. O heɓtinaa ɗoon e ngaal duɗal. Ko ɗum tagi joɗaninooɗo toon Ndenndaani Lislameeri Muritani teddiniri mo hiraande e tawtoregol muritaninaaɓe janngatnooɓe toon.

O arti Muritani ko e hitaande 1965. Sabu makko wonde gooto e adiiɓe heɓde « lijaasa » ummoraade e ngaal duɗal keɓtinaangal, Muttaar wul Daddaa, hooreejo Muritani e oon sahaa, bismii mo, yeewtidi e makko haa ɓe ittondiri kumpa, ɓe nganndondiri. Nde o arti, tawi ko leydi ndii ina wondi e ŋakkeende mawnde jannginooɓe. Ko ndeen o nuldaa jannginoowo Arab to  « Liisee » ngenndiijo mo Nuwaasoot. Nde o woni ɗoon, o teskii tippudi jaŋde ndii ina foti wayleede, ngati tolno janngooɓe ɓee fotaani. Ko kanko jolni peccugol janngooɓe e tolnooji. Miijo ngoo hawrani Eli wul Allaaf, gonnooɗo Kalifu jaŋde ngenndiire. Ngoo waylo nder peeje jaŋde ko e junngo Alasan Mammadu Baro. Ngo addi nafoore nder jaŋde leydi ndii sanne haa Muritani dañi taaɓal mawngal nder jaŋde sukaaɓe. Ɗum addani laamu sosde goomu keeriingu, ardini mo, ngam tabitinde ndii tippudi jaŋde kesiri. Ina jeyanoo e goomu nguu Muhamed wul Bah, Babaha wul Hamduun, wul Mawluud. Ɓe lelni peeje, ɓe mballifii defte janngirɗe ɗemngal Arab.

To bannge « senndikaa », nde o arti Muritani o daranii kadi wootiɗinde « senndikaaji » ɗiɗi jannginooɓe goodnooɗi e oon tuma. O waɗti ɗum en « senndikaa » gooto. O waɗaa Kalfinaaɗo ngalu nder oon « senndikaa ». Ko ndeen « senndikaa » oo neli mo Alaseri ngam jokkondirde e jannginooɓe toon, ngam wostondirde humpito « senndikaagal ».

E hitaande 1969, dowla Muritani hokki mo « bursi » ngam o janngoya ɗemngal Farayse. Nde o arti e hitaande 1971, tawi « Liisee karallaagal » udditii, kadi alaa jannginooɓe, o fayraa toon. O woni toon haa e hitaande 1975.

Tawi Kalifu Geɗe tumarankooje ina yiyloo yimɓe humpitiiɓe ɗemngal Arab ngam ngolloo e jokkondire Muritani e leyɗe keddiiɗe. E hitaande 1976, o waɗaa Diisneteeɗo to Jooɗorde Muritani nder Leydi Libiyaa. O wonii ɗoon duuɓi joy haa e hitaande 1980. O fayraa Iraan, o woni toon Jooɗaniiɗo timmuɗo leydi Muritani duuɓi jeeɗiɗi. Ɗum tagi Iraannaaɓe toɗɗaade mo Mawɗo jooɗanniiɓe leyɗe mum en nder leydi Iiraan e yonta Ayotallah Kumeyni.

Nde o arti Muritani, o toɗɗaa Diisneteeɗo to Kalifu Geɗe tumaronkeeje e jokkindiral hakkunde leyɗeele. O woni ɗoon haa e hitaande 1992, nde o ƴefti fooftere caggal ɗii duuɓi ligganaaɗi diine mum e leydi mum e renndo mum.

Ko ndee hoore ganndal e humpito, kumpitiiɗo Diine Lislaam, nangtiiɗo e iwdi mum e pinal mum e renndo mum, woni piileteeɗo Ceerno Barooɓe…

 

Holi potɗo fiileede Ceerno Barooɓe ?

Ko adii nde neɗɗo fiiletee Ceerno Barooɓe, maa huuɓna won ɗiin sarɗiyeeji. Ɗiin ngoni :

  • jeyeede e leñol Barooɓe, yettee Baro ;
  • wonde juulɗo e reende heen gannde teskaaɗe kuɓindiiɗe Diine Lislaam ;
  • wonde ɓurɗo duuɓi e nder Barooɓe so wonaa tawo keccuɗo ronkitii, maa ɗaweede cellal ina haɗa ɗum fiileede ;
  • jeyeede e wooto e ɗee gure : Saare-Ndoogu, Haayere-Laaw, Barooɓe-Jakel. Tesko-ɗen Barooɓe-Jakel ina fiila lefol Ceerno Barooɓe jowitiingol e njuɓɓudi Haayere-Laaw ;
  • wonde nuunɗuɗo, ganndiraaɗo peewal gila e ngonka mum keeriika haa e nguurndam mum ñalnde kala;
  • teskoreeɗe waawde maasalaha e ñawndude luure nder galle Barooɓe haa e boowal mum.

Kala piilaaɗo Ceerno Barooɓe ina huɓindoo kala ko foti waɗde, yo won ko e nder galle (maa galleeji) Barooɓe, yoo won ko e boowal mum. Ina heen ɗee geɗe: jotondiral hakkunde lefol Ceerno Barooɓe e Leppi keddiiɗi ɗii : ko kanko noototoo leppi keddiiɗi ɗi e innde Barooɓe kala ; feewde e Galleeji Barooɓe : kanko ñawndata kala caɗeele maa iiñce jolooje hakkunde Barooɓe, kanko yuɓɓinta jamirooje jowitiiɗe e ndema : jolal, aawo, kurne, coñal… e duwawuuji ɗaɓɓaande toɓo e tuma yooro maa kala caɗeele aduna. To bannge renndo Galleeji Barooɓe, ko kanko woni kaɓɓol hakkunde maɓɓe e kala kewu mo ɓe ngummanii nder nguurndam maɓɓe, ko wayi no yannge, innde, sunu… maa kala kuulal potngal ƴefteede nder Barooɓe e jotondiral e leƴƴi keddiɗi ɗii. Alaa-e-sago Ceerno Barooɓe jogoo satiiɓe wallooɓe ɗum yuɓɓinde golle mum renndo. Ndeke ma o jogoo booñ mo Barooɓe fof ndenndi. Ndeen, renndo Barooɓe ina ittana Ceerno Barooɓe ngesa tawa ko kanko heerorii, gila e demal haa e coñal e naattinde. Yanti heen kadi, Bareejo fof ina itta e gerngal mum geɗal Ceerno Barooɓe.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.