Jubbannde e nguurndam Fedde Fulɓe Itali

1
2680
Sukaaɓe Fedde Fulɓe Itaali e hiirde pinal
Sukaaɓe Fedde Fulɓe Itaali e hiirde pinal

Fedde Fulɓe Itali sosaa ko ñalnde 17 abril (seeɗto) 1993 to wuro Milaa, dowla Itali, e tawtoregol cate jeegom. Oon sahaa ende waɗi 639 tergal. Hannde, fedde ndee ina jogii 17 catal e 1 823 tergal.

Ñalnde 17 abril (seeɗto) 1993 to wuro Milaa, dowla Itatli, ɗeeɗoo cate jeegom (Katana, Napoli, Roma, Milano, Werona e Wicenza) njooɗii ngam sosde fedde fulɓe joogiinde kaayitaaji, heɓtinaade to laamu. Oon sahaa ko 639 tergal ngoni he fedde ndee. Hannde, fedde ndee ina jogii 17 catal e 1823 tergal.
Catal fof ina bata laawol gootol lebbi ɗiɗi kala, mooɓondiral cate ina jooɗoo kala hitaande laabi ɗiɗi.
Fedde fulɓe Itali ko calɗi ɗiɗi tammbii ɗum: Salndu jokkere endam e salndu pinal e jaŋde.

To bannge Jokkere enɗam

Lebbi jeegom kala fedde ndee ina yaltina ko ina abboo e 14 780 € he jokkere enɗam.

Ɗeeɗoo geɗe ina teskaa e darnde jokkere Fedde fulɓe Itali : Safrude ɓe cellaani, ñooltude ñoolaaɓe, nawtude maayɓe e wallitde banndiraaɓe mumen.

Fedde ndee asii woyndu to wuro Dongol Dumbiya to Gine Konakiri, woyndu to wuro Kelol to Senegaal, woyndu to wuro Ngappuru nder diiwaan Gorgol to Moritani.

Fedde nde wallitii 18 000 € he nder safaara ngenndiyanke men Mammadu Sammba Joop Murtuɗo.

Fedde ndee neldii ambilaas to wuro Dimat Jeeri, to Senegal e to wuro Tuuge to Gine Konaakiri.

Balle keewɗe mbaɗaa e tonngol daɓɓol fayde Ndakaaru nde ndiyam naati e galleeji, fayde Gine nde heɓi caɗeele, sakkiti ko Mali, 5 000 € fayde he fulɓe yanaaɓe toon ɓee, fedde Sileymaani Baal wonnde Itali ɓeydii heen 1 000 €, fof hawri 6 000 €.

Maande Fedde Fulɓe Itaali

Fedde ndee rokkii gootal e terɗe mum oto gonnduɗo e kaɓirde timmude sabu o waawanaa hoore makko to bannge terɗe.

Fedde nde muulii saggitorde Pulaar-fulfulde nde Abuu Sih winndi.

To bannge pinal

Ko gollaa koo ina heewi. E jubbannde, cuɓo-ɗen heen ko ɓuri teskinde koo :

– Kala duuɓi ɗiɗi ñalawma pinal ina yuɓɓine he nder Itali :

– Ñalawma pinal AFI e hitaande 2013 to Koomo ;

– Ñalawma pinal AFI e hitaande 2015 to Wicenza ;

– Ñalawma pinal AFI e hitaande 2017 to Milaano.

Fedde ndee addii he leydi Itali ngenndiyankooɓe heewɓe ngam yuɓɓinde jeewte, ina teska heen : Yero Dooro Jallo, Saydu Kan, Ibrahiima Muktaar Saar, Ibrahiima Malal Saar, Njaay Saydu Aamadu, Ceerno Nuuru Taal, Jinndaa Dem e Jeynaba Kumanco to Gine.

To bannge naalankaagal

Fedde ndee jaɓɓiima he nder Itali Ngaari Laaw, Maamuudu Sooma Jah, Demmba Njaay Ndillaan, Baaba Maal, Abuu Jubaa Deh e goomuuji awluɓe daraniiɓe aada e cosaan.

Fedde ndee ina jogii mbelnaaje ɗiɗi teskinde fayde e kala pullo daraniiɗo pulaagu. Mbelnaari adanndi ndii wiyetee ko Hoodere teddungal, tottetee ɗum ko kala pullo ligganiiɗo fulɓe ɗo guli ngalaa. Adii heɓde ndii mbelnaari ko Baaba Maal, rewi heen ko Ibiraahiima Malal Saar.

Mbelnaari Hoodere teddungal

Mbelnaari ɗiɗaɓiri ndii wiyetee ko Salndu Diine, ndii mbehnaari fa’i ko e galleeji diine keddiiɗi e pulaagu, tawa ko daraniiɗi ɗemngal pulaar ngal.

Adii heɓde ndii mbelnaari ko Ceerno Nuuru Taal, rewi heen ko Ceerno Jalaalu Diin Bah.

Fedde fulɓe Itali, gila sosaa, ina janngina Pulaar haa ñalngu hannde, ina joginoo duɗal he Skype, hannde eggii faytii e whatsApp, engal wiyee « Duɗal winndere fulɓe Itali ».

Fedde ndee ina yuɓɓini duɗal sukaaɓe yahrooɓe e duuɓi jeeɗiɗi haa duuɓi sappo e nay, tawi ko Pulaar-italiyen, saanga guurte, ngam wallude sukaaɓe jibinaaɓe he nder leydi Itali waawde Pulaar. Duɗal ngal wiyetee ko « Dudal Pulaar- Italiano A.F.I ».

To bannge jokkondiral, fedde nde ina jogii lowre enternet, hono « ulbeitali.org », e kanaal Youtube, hono « fedde fulbe itali AFI », e Facebook, hono « fedde fulbeitali ».

Fedde fulɓe Itali, e nder darnde mum mbele pelle fulɓe fof njiitondira, koolondira, ngollida ngam ƴellitde leñol ngol e kala fannu, sosii dingiral Whatsapp biyeteengal « Miijorde fulɓe winndere».

Faandaare Miijoorde fulɓe winndere ko mbele pelle fulɓe, ngenndiyankooɓe, annduɓe, alduɓe njiytondira ngam miijtanaade e ferande leñol ngol laabi yellitaare. Jeewte paayodinɗe, ɓeydooje heblo pinal toowngal ngam dañde dartiyankooɓe leñol ine njuɓɓinee heen. Kala miijooji jaltuɗi ina ndewindee haa ngonta gollal (Ƴeew haatumeere Eɓɓo Miijorde Fulbe winndere les ɗoo).

Tesko-ɗen faandaare ɗiiɗoo jakkaaji ko gollaade ngam wallondirde egginde gannde he demngal Pulaar-Fulfulde, e dow tuuknaade he ɗeeɗoo tiitooɗe.

Jakkaa fof ina jogii ndimaagu suɓaade mawɗo mum e njuɓɓudi mum golle, tawa ina wonndi e happu.

Goomu « Leñol gootol binndol gootol » ko Miijorde fulɓe jibini ɗum ngam falaade alkule Adlam e teentinde ngootaagu pulaagu e binndol gootol he nder nanondiral mbaydi jaŋde.

Yuɓɓinde eɓɓooji toowɗi ɓamtooji Pulaar e Pulaagu.

Hannde 22 korse (suweŋ) 2019 ko Suleymaani Lih woni hooreejo Fedde ndee. Fedde ndee ina jogii ɗiiɗoo goomuuji : Goomu Pinal, Goomu rewɓe, goomu koɗorɗe, Goomu sukaaɓe.

E kuɗol Goori Jool

Tesko : firti ko Ooroo

Jeynaba Kumanco mo Gine, winndiyanke koɗo teddungal ñalawma pinal 2017

YOWRE 1

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.