Siidi wul Sheex Abdallaahi : hooreejo ɓuuɓɗo beelol

0
1300
Siidi wul sheex abdallaahi hooreejo ɓuuɓɗo beelol
Siidi wul sheex abdallaahi hooreejo ɓuuɓɗo beelol

Siidi wul sheex abdallaahi wonnoo hooreejo leydi siwil gadano, toɗɗaaɗo e cuɓe ɓurɗe nuunɗude meeɗɗe yuɓɓineede he leydi Muritani.  O sankiima ñalnde 23 noowammbar 2020 ɗoo he Nuwaasoot. Baasal mawngal wonande ɓesngu Muritani, nde tawnoo siidi wul sheex abdallaahi ko hooreejo leydi ɓuuɓɗo beelol. Kanko wiynoo, he konngol ngol lollungol ngol o haalnoo ñalnde oon aljumaa 29 suweŋ 2007 :

“Musiɗɓe tedduɓe, miɗo yiɗi, e innde dowla oo renndude sunu e denndaangal ɓe ɗii bonanndeeji njettinoo he ɗiiɗoo sahaaji niɓɓi. Miɗo wiya on, onon rewɓe hesniiɓe, onon baayeeji, onon mooliiɓe, onon kala hiiɗaaɓe ɓe ndimaagu mum en nuskaa, wonde ko enen ndenndi oo muuso.”

Seedantaagal Mohammed Lemiin wul Siidi Mawluud “Sago sakkitiingo he pottital battanal e hooreejo leydi cankiiɗo oo”

“Ɓurii lebbi ɗiɗi jooni ko yarham mum hooreejo Siidi wul Sheek Abdallaahi bismii kam he nder saal keewɗo yimɓe, wondude e yankinaare mum aadoraande ndee, kam e moƴƴere mum lollunde ndee. Caggal juulal geeƴe, e tawtoreede ɓiyiiko Amal – Yo Alla teddin mo, yoɓa mo moƴƴere – ñaaginooɗo, wondude e nehtaare, yo mi tiiɗno mi hiirana ɓe ngam tawtoreede yeewtere ndee.

Hono no aadoranoo nii, yeewtere ndee ko suɓaande, huuɓtodinnde ngonka hannde. Laawol heen kala (nde kaal-mi kala), miɗo teeŋtina mbele miɗo annda miijo makko ko faati e doosiyeeji mawɗi leydi ndii, ngam mi naftoroo humpito makko, haa arti noon ngo o dañi e laamu makko ndaɓɓu nguu. Mi tinaani nii hiirii, no heewi waade so neɗɗo fottii e neɗɗo baaɗo no makko nii. Caggal waktuuji ɗiɗi sara neɗɗo mo tampataa yeewtidde e hoɓɓe mum, ummii-mi miɗo joftoya. Ndaw ko haani, sibu ko o neɗɗo belɗo heɗaade, joganiiɗo leydi mum toɓɓannde mawnde. Kanko e hoore maako, (yo Alla yurmo mo, yaafoo mo), o wiyi maa o duusa mi, caggal damal, haa to oto, no o heewnoo waɗde nii, kanko fof e nanndude e tampuɗo. Ɗoon o nanngiri seese junngo makko ñaamo ngoo, junngo am nano ngoo, o wiyi : « Muhammed Lamiin, geɗal ɓurngal himmude potngal waggineede ko ngootaagu ɓesngu Muritani kam e dental kinɗe mum kala. Ko kam woni geɗal ɓurngal himmude potngal gollaneede e kala sahaa, ko aldaa e tampere. Geɗal ɓurngal himmude ngal mbasiya-ɗon, ko gollanaade ngootaagu ɓesngu Muritani, potngu mahondirde. Hoto njeebo-ɗee hay leñol gootol. Renndo ɓamtortoo tan ko he paamondiral e nanondiral denndaangal kinɗe mum. Ɗuum so tabitaani, leydi ndii ine waawi roostaade, yo Alla daɗndu ndi heen. » O refti heen cili keewɗi hade makko waynaade mi e ñaagaade yo mi duwano mo battanol.

Ngootaagu ngenndi kam e gagga renndo, haa teeŋti e caɗeele njiyaagu e ndonaandi aadeeri (warngooji), ko ɗuum wonnoo ngoƴa dowrowo yarham mum hooreejo sidoca. Ko ɗuum o teeŋtinnoo no doole makko potirnoo nde o woni e hoore dowla kaa. Ngool goongɗingol miijooji mum hay huunde waawaani yerɓinde ɗum. Won ɓeen yimɓe alaa fof no mbaɗaano ngam naatnude jiiɓru e yerɓinde mo e haɓaade mo. Ɗuum na jeyaa e dalillaaji ɓurɗi teeŋtude gaddanɗi doole paltoor e kiiɗal waɗde mo kuudetaa ; ɓurɗo fof fuuyde, ɓurɗo fof bonde e leydi ndii, sibu waɗɓe oon kuudetaa ndonkii fof haalande yimɓe ko deeƴata he nofru, hay sinno noon ko waklitde goonga. Ɗo yahanoo artaa fof ɓe njaltinii hujja kersiniiɗo, tee ɓe mbonnanii leydi ndii fartaŋŋe mawɗo. Ko heddii koo oɗon nganndi no yahri !”

Ko foti teskeede koo – tee ko ɗuum heddotoo he daartol – ko kattanɗe neɗɗo oo waawde teeɗananaade leydi mum ko toowi, ko muñal makko kam e waawde mo rewde laawol kellifuya e nehaagu.”

Winndaande carɗoowo tedduɗo Mohammed Lemiin wul Siidi Mawluud to hello mum Facebook.

Seedantaagal Abdullaay Mammadu Bah

“ Hooreejo Siidi wul sheex abdallaahi arnoo ko ñawndude juume ɓenuuɗe e welditinde Muritani e hoore mum ”

Abdullaay Mammadu Bah

Jaaynde Rmi-info waɗdii e gooto ɓurnooɓe ɓadtaade Siidi wul Sheex Abdallaahi, hono jaaynoowo-binndoowo biyeteeɗo Abdullaay Mammadu Bah, gonɗo hannde to Niiseer.

Caggal nde o duwanii ɓesngu cankiiɗo oo, o duwanii ɓesngu Muritani no diidorinoo, o duwanii kala jiytotooɗo e miijo cankiiɗo oo, o hokki miijo makko e laamu Siidi. 

E wiyde makko, leydi Muritani « waasii neɗɗo ganndunoɗo Muritani no feewi, gannduɗo Muritaninaaɓe, laaɓaaɗo ko kewnoo he leydi hee, gannduɗo caɗeele dookɗe ɗum ». O wiyi Siidi wul sheex abdallaahi ine « joganinoo leydi ndii yiɗde mawnde, tee o wuwinoo tan ko duusde yontaaji kesi ɗii e wallondirde e mum en mahtaade ngenndi mahondirndi, ndentundi, ndi ɓiɓɓe mum kala ndokkondiri juuɗe ngam mahde ngooroondi ƴellitaare naftoore, gaddantoonde yimɓe kala weytaare ».

O wiyi, kanko Abdullaay Mammadu Bah wonde « Siidi wul sheex abdallaahi yiyliima, he nder teeyre, safrude juume ɓennuɗe ngam welditinde Muritani e hoore mum, tawa wonaa he pelɓondiral, rewrude he ittangol kala loranooɓe e tooñanooɓe to bannge politik e hiiɗeende ngeen tooñannde, rokkita ɓe hakkeeji maɓɓe, sompa dowla nuunɗal tuugiiɗo he demokaraasi ».

Abdullaay Mammadu seedtiima kadi wonde siidi wul sheex abdallaahi ko diiwtatnooɗo kala ko naworaani Muritaninaaɓe fof he kuuɓal mum en, kala ko abbitii he heedi-heedaagu, he diiwaniyankaagu, he añamnguraagu. O wiyi ko ɗuum addani Siidi waɗde geɗe maantinɗe gila he fuɗɗoode manndaa mum, ko nanndi he sariya luulndiiɗo njiyaagu, gartirgol juɓɓinangol mooliiɓe kam e pellital makko ñawndude hankadi gagga warngooji.

Diskuur 29 suweŋ 2007

Siidi wul sheex abdallaahi wonnoo hooreejo leydi siwil gadano, toɗɗaaɗo e cuɓe ɓurɗe nuunɗude meeɗɗe yuɓɓineede he leydi Muritani.  O sankiima ñalnde 23 noowammbar 2020 ɗoo he Nuwaasoot. Baasal mawngal wonande ɓesngu Muritani, nde tawnoo siidi wul sheex abdallaahi ko hooreejo leydi ɓuuɓɗo beelol.

E laamu makko, o idorii fof ko daraade ngam moƴƴitinde hakkunde Muritaninaaɓe caggal duuɓi e kitaale laamuuji paltoor e baaragol ngalu leydi e ceerndugol leƴƴi leydi kam e renndo men hakkunde leƴƴi, kinɗe, diiwaan, wuro ekn.  19 abriil o fiilaa, 29 suweŋ o waɗi diskuur maantinɗo, ɗo o feññina anniya makko yiɗde ñawndude uube mawɗe, haa arti noon e mumtude njiyaagu, artirde taccinaaɓe, safrude caɗeele ndonaandi aadeeri (gagga warngooji) tawa ko he nanondiral e diisnondiral e ɓe ɗum ɓuri toɗɗaade ɓee, kam e gollooɓe politik fof, e renndo siwil ekn tawa hay gooto ɗawaaka. Ko he oon diskuur o holliti, go’o, darnde laamu Muritani nder bonanndeeji kaalaaɗi ɗii, o yaafnii e innde dowla oo.

Ine wela en artirde ɗoo huunde e diskuur makko oo :

“ Musiɗɓe tedduɓe, ngootaagu ngenndi ndi e mahondiral renndo ngo ina ɗaɓɓi nanondiral hakkunde moɓe ɓesngu men kala, nanondiral tuugotoongal e ɗooftagol piɓle potal, e nuunɗal e ndimaagu. Ina waɗɗii en waɗde feere mbele muritaninaaɓe kala ina paarnoroo jeyeede e ngenndi mawndi. Kamɓe kala ɓe tina wonde dowla oo ina reeni kisal maɓɓe tee ina fotndi ɓe kamɓe kala, ko aldaa e paltoor.

Leƴƴi leydi men ndi meeɗaa seerde, ko kañji fof nguurdunoo ; ko ɗum woni ko daartol men denndangol, galɗungol, holliti, daartol teskinirngol compugol laamuuji jaajɗi ɗi daraja mum diwti keeri leydi men hannde ndii. Kono tan, e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, koɗdigal ngal hawrii e caɗeele teeŋtuɗe e golle e baɗe muusɗe. E nder kitaale 80, hakkeeji aadee njaɓɓaama ɗoo no feewi. Ngool jaɓɓugol jojjanɗe aadee heɓi kaaɗtudi mum ko e kitaale 1989-90-91. Woon Muritaninaaɓe e nder leydi ndii haa e caggal mayri, walla tumarankooɓe wonnooɓe ɗoo he leydi ndii mbaɗaa golle bonɗe ɗe ngalaa daliliilu. Muritaninaaɓe ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi njaltinaa leydi mum en. Jaɓɓugol jojjanɗe aadee ɓurtungol, golle yoor-ɓerndaagu e ittugol neɗɗaagu mawɗe, kuftodinɗe mbaɗii ɗoo e leydi ndii.

Musiɗɓe tedduɓe, miɗo yiɗi, e innde dowla oo renndude sunu e denndaangal ɓe ɗii bonanndeeji njettinoo he ɗiiɗoo sahaaji niɓɓi. Miɗo wiya on, onon rewɓe hesniiɓe, onon baayeeji, onon mooliiɓe, onon kala hiiɗaaɓe ɓe ndimaagu mum en nuskaa, wonde ko enen ndenndi oo muuso.

Cafrugol bonanndeeji ngooɗoo hello niɓɓo he nder daartol leydi men ina ɗaɓɓi he moni kala muñal e jaɓondiral mbele mbaawen udditde hello heso he daartol men, ɗo ɓaɗe bayɗe nii bonɗe ngontaa waɗtu. Ko ɗum tagi kadi hannde, doole amen fof e hakilantaagal amen fof kucciti ko e njiylawu peeje juumtuɗe mbele ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe ɓee ina ngarta he nder ndimaagu nder leydi mum en, warhooreeji baɗnooɗi ɗoo ndañanee safaara moƴƴo, batte macungaagu fof muumtee.

Ɗee geɗe noon ina ɗaɓɓi gartirgol koolondiral baawngal wallitde beltital hakkillaaji e ɓerɗe. To oon bannge, laamu nguu maa waɗ fotde mum haa timma ngam artirde he ngenndi mum en ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe caggal leydi ɓee. Maa laamu nguu daro sara kala ɓe bonannde yettinoo walla ronooɓe mum en, ngam lomtinande ɗum en hakkeeji mum en dow nuunɗal, mbele aɓe jeytoree, he nder ndimaagu e nuunɗal he mahgol janngo men denndaaɗo.

Kala Muritaninaajo moolinooɗo maa waaw artude he leydi ndii. Tee, maa laamu nguu wallondir e gollodiiɓe mum to bannge faggudu kam e HCR yantude e jokkere enɗam hakkunde Muritaninaa-ɓe mbele tuugnorɗe ina lelnee ngam naattingol maɓɓe e nguurndam leydi ndii kam he nokkuuji ɗo ɓe ngonnoo. Maa peeje ƴette mbele kala ɓe ɗum toɗɗii ɓee ina mbaawa jeyeede e ngool gartirgol juɓɓinangol. Denndaangal kuule maa ƴette ngam newnude ngool gartugol ɓiɓɓe yummiraaɓe men he nder leydi mum en. Miɗo nodda denndaangal muritaninaaɓe nde ndarotoo ngam jaɓɓaade musiɗɓe men e hoɗtude ɗum en he nder muñondiral e ɓiyngu yummiraagu e kaɓɓondiral…

Musiɗɓe tedduɓe, hare ngam potal to bannge ndimaagu ɓiɗɓe leydi ndii nder dowla ɗooftiiɗo sariya maa yahda kadi e kaɓagol njiyaagu e sifaaji mum fof, gaadanteeji e kesi fof. Hanki tan guwarnama oo jaɓii eɓɓaande sariya hiisotoonde njiyaagu ko warhooreeji, harminoore ɗum.  Gaa gaa golle jogorɗe ummaneede ngam mumtude batte njiyaagu, maa hakkille waɗte no feewi he ndeenka e kaɓgol e mbaydiiji kesi njiyaagu, ko wayi no kuutoragol sukaaɓe, njeeygu maa dahngo yimɓe kam e denndaangal sifaaji ciiɓagol neɗɗo neɗɗo banndum…”

Eɗen mbaawi wiyde, o waɗii kala ko o wiynoo, o diidi laawol peewal e nuunɗal, kono ndeke ɗuum welaani goomu kooninkooɓe-julaaɓe ummanii ɓe law-law, polli laamu makko e oo beetawe niɓɓo wonande Muritani kala, beetawe 6 ut 2008.

Fulo : Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.