Worgo-Saharaanaaɓe mettinii e haala Kaysi Sayed

0
445

Ñalnde Talaata 21 Faabiriyee ɓennunde ndee, hooreejo ndenndaandi Tuunus Kayis Sayed yaltinii haala mawka sanne. O artiri konngol makko ko he ko o woowi so hollirde yimɓe fof ngoni ko he moojde ngam liɓde mo, o joopii uujankooɓe wonɓe nder Tuunus haa teeŋti he ummiiɓe ɓaleeri Afirik.

Leydi Tuunus ko ndenndaani ngonndi rewo Afirik, lommbiindi nder lompoodu hakkunde Alseri bannge hirnaange, e Libi bannge fuɗnaage-worgo, e Maayo Mediteraane heedi rewo e fuɗnaange (ƴeewee kartal ngal). Leydi ndii wiyetee ko Tuunus, laamorgo ngoo ne ko Tuunus inniraa. Gure mayri ɓurɗe lollude ko Biserta, takko mayo haaɗngo. Ina heen kadi Kayruwaan meeɗnoongo wonde wuro ngo Ɓaleeɓe umminooɓe Misra tuddinnoo. Eɗen teskoo kadi ko he ngoo wuro Abdallahi ibn Yaasiin mo Maraabat en jeyaa. Wuro lollungo kadi ko Siidi Busid, ɗo suka gorko Tunusnaajo huɓɓunoo hoore  ngam salaade baasal e kiiɗal ngal laamu Ben Aali fawnoo he maɓɓe haa jibini waklitere demminaare aarabeeɓe.

En njiyii he kartal hee Siidi Busid woni ko nehaande Tuunus. Ñalnde 17 desambar 2010, nder wuro Siidi Busid, Muhammad Busisi, jahroowo he duuɓi 26 tan,  ina jogii taabel ina yeeya ɓiɓɓe leɗɗe. Sahaa fof noon alkateeɓe ngara nawa taabel makko. Ko o caliiɗo rokkude ɓe ceede mbuuñaari. Heen gootol ɓe ngari kadi ɓe ndufi taabel makko, ɓe nikñi njeeygu makko haa boni. Ɗuum metti mo sanne, kono o alanaa ɗum safaara. O soodi isaas e  almet, o fayi jooɗore tunndu (perfee), o yuppi e hoore makko isaas, o huɓɓi jayngol, ɓanndu makko nanngondiri wonti ooyre wootere. Jayngol ñifaa o fayraa safrirde, kono o sankii ñalnde 4 saawiyee 2011. Ko ɗoo demminaare Aarabeeɓe fuɗɗii, waklitere ɓesngu haa yooɓii lammu Ben Aali e laamuuji aarabeeɓe keddiiɗi hono Misra e Siriya e Iraak. Leydi Tuunus waɗi ko Aarbeeɓe e ɓe ngonaa Aarbeeɓe, adiiɓe ɗoon jooɗaade hade mum en uujde ngabbii worgo. Ɓeen goni Ɓaleeɓe arɓe gila he uujooji Misra haa yettii dahngooji leyɗe Ɓaleeɓe worgo keerol peccol. Ina heen kadi Berbeer en adiiɓe ɗoon Aarabeeɓe. Ina tawee he mayri iwdi Ruumnaaɓe e Turkinaaɓe gila nde diiwal ngal woni les njiimaandi maɓɓe.

Ciftinen he wiyde Sekene Moodi Siisoko, daartiyaŋke ŋanaa mo leydi Mali, helemere “afrik” ndee ko leydi Tuunus hannde ndii wiyetenoo noon nde rewo Afrik ngoo fof woni he njiimaandi Ruumnaaɓe. O wiyi ko ruggiyanke Aarabe biyeteeɗo “Firikisha” naati Magreb, hirnaange-rewo duunde Afrik hedde teeminannde 6ɓere caggal Annebi Iisaa. O haɓi ɗoon e Berbeer en ngam yiɗde halfude ɓe. Kono o foolaa, o dogi o woppi yoga e jagge konu makko he juuɗe Berbeer en. Ɗum waɗnoo ko he diiwaan leydi Tuunus hannde ndii. Gila  ndeen, hoɗɓe  ɗoon mbiyaa « Ifirikiyin » (yimɓe  Ifirikisha). Leydi ndii inniraa « Ifirikiya ». Ndeke, ko diiwaan leydi Tuunus ndii wiyetenoo « Ifirikiya ». Ko nde Rumnaaɓe ngari njiimi rewo Afrik fof, gila Moretani (hedde Maruk e Alseri hannde), haa Tiripoliteen (hedde Libiya hannde), ɓe inniri doŋre ndee fof « Ifirikiya » haa wontoyi Afrik.

Cogge-cooge ujjankooɓe

E wiyde Kayis Sayed, ko « cogge-cogge ujjankooɓe suuɗiiɓe » caabii caɗeele nder leydi Tuunus. Aɓe mbaɗa « golle kaantare », geɗe « baylooje mbaydi leñol Aarabeeɓe e diine Islaam ». O jokki o wiyi gonal maɓɓe Tuunus ko « moojobere anniyiinde waylude ngonka leñol Aarabeeɓe e keeweendi mum nder leydi Tuunus ». Ndee haalannde bonnde nde Kayis Sayed ƴeesti yerɓinii yimɓe heewɓe haa arti e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje (ONG) nder Tuunus e hoore mum haa he caggal mum.

Hayso ɗee kelme mettinii ɓerɗe heewɓe, “ ñaamankooɓe ” leyɗe Orop mbeltiima heen. Hono hooreejo leydi Itali maa luulndiyanke bayɗo no Eric Semuur mo Farayse, daraniiɗo miijannde moojobere nde ɓe inniri “ grand remplacement ” woni “ lomto yaajngo ”. E wiyde maɓɓe, uujoyankooɓe nganniyii ko lomtaade ɓesnguuji “ jeyi-leydi en ” ngam keewal mum en, mbaɗta ɗum leydi Ɓaleeɓe.

Kayis Sayed holliti miijo ngoo ko he batu Diiso Kisal ngenndiwal. Ina yahdi e jeeyngal jaajngal añamleñaagu nder geese renndo enternet e jaayɗe leydi Tuunus. Gila lewru siilo 2023, jogiiɗo konngol laamu Tuunus, Kalifa Shibani, hollitiino nder yeewtere rajo heeriingo “ ɓee Afirikinaaɓe ɓaleeɓe inan puɗɗoo heewde nder wuro Esfaksa ”. Ko adii ɗuum jaambureeɓe, fotde 300 Ɓaleeɓe Afiriknaaɓe njaggaama nder yontere wootere, cokaa sibu woytoraandu ɓe ngalaa kaayitaaji jamirooji ɓe jooɗaade he leydi hee. Mooɓe ONG keewɗe caaktii hare fotnde huccaneede he kaa “ haala ngañgu nguru ɓanndu ” ka Kayis Sayed ɓamti he innde mum.

Renndoyanke faraysenaajo Wincent Geisser, karallo ngonka leyɗe Magreb hollitii “ haala ngañamtumaagu feewde he uujoyankooɓe e Ɓaleeɓe Tunusnaaɓe” ina woodnoo ko adii hannde. Ko gila ko ɓooyi. Hesɗi ngol laawol ko “ hooreejo leydi Tuunus e hoore mum fuybiima he ɗee bempeƴƴe ngañgu, waɗti ɗe miijooji laamu ngam kisal e faaɗeende leñol ”.

Gorko biyeteeɗo Kensa ben Asuus ko Tunusnaajo wiɗtiyannke renndo Tuunus, karallo leñamleñamaagu nder Tuunus, winndi wiyi « geɗe añamnguraagu ina teskanoo ko ɓooyi nder dingire dawrugol kono hooreejo leydi ɓamtude ɗe ko huunde hesere nder Tinus ».

Ngonka mettuka

Kamaruunaajo dilloowo he naatnaattondiral uujɓe wonɓe wuro Esfaksa to Tuunus, won ko haali nder geece renndo. O wiyi “ so en pawiima he ko pelle ɗe ngonaa laamuyankooje (ONG) kaali, ko ina ɓura 30 haa 50 ujune ummiiɓe ɓaleeri Afrik ina tawee nder leydi Tuunus, kono alaa ko ɓe ngoni so wonaa tataɓal uujɓe ɓee fof tolnoytooɓe he 0,5 % ɓesngu Tuunus fof no woorunoo ”.

Waɗde noon yilliiɓe wonɓe Tuunus ina ngoɗɗi waawde « lomtaade » ɓesngu Tuunus, helmere nde añamngureeɓe kuutortoo to leyɗe Orop haa arti he Farayse. Nde fuɗɗii feeñde nder Tuunus ko he ɗii duuɓi sappo ɓennuɗi.

Haa he kitaale 2000, Tuunus ko yawtirde tan wonnoo fayde Orop, kono hannde ina he uujɓe jooɗiiɓe ɗoon sabi yottaade Orop inan tan ɓeydoo saɗtude.

E wiyde Tunusnaajo Kensa ben Asuus, « ɓuri heewde he woɗɓe yilliiɓe Tuunus ko janngooɓe e gollotooɓe golle muusɗe, kala ko Tuunus naftortoo to faggudu e to pinal. Kono jamirooje sariya e njuɓɓudi laamu uɓɓii ɓe, ɓe mbaɗti leeɓteede he kala geɗe bonɗe hono cangarte rewɓe mbaɗtaa kuutorɗe ».

Haalannde hooreejo leydi Tuunus fuɗɗiima jibinde geɗe ɗe moƴƴaani sibu wonii heen gollatnooɓe ko ɓooyi ndiiwaama tawa aldaa he ndaamordi. Woɗɓe njaltinaama galleeji kasnoo he yamiroore « polis ». Ko he kaa ngonka mettuka ɓaleeɓe Afriknaaɓe ngoni nder leydi Tuunus.

Gaagaa geɗe jowitiiɗe he uujanɓe Tuunus, pelle ɗe ngonaa laamuyankooje teeŋtinii toɗɗaa tan ko ɓaleeɓe. Ɓeen ɓaleeɓe noon ko uujɓe yamiraaɓe e suuɗiiɓe ɓee, janngooɓe, hay nih ɓaleeɓe Tunusnaaɓe. Tunusnaaɓe njoobotoo ko ɓaleeɓe e kuuɓal, njotondiral maɓɓe he caɗeele kisal nder leydi ndii. So ƴeewaama bannge worgo leydi ndii, ɓaleeɓe Tuunusnaaɓe ina kiiɗaa toon no feewi, ɓe njaggiraaka nih ko he leydi hee ɓe njeyaa. Ko teskaade Aarabeeɓe ummiiɓe leyɗe goɗɗe inan toon, hono Libiyaa e Misra e Lubnaan e Siriya e Iraak. Kono Kayis Sayed haalaani ɓeen.

“Moojobere” nde gasataa

He filñitere 2011, leydi Tuunus yahriino tigi yeeso nder hare feewde e añamleñamaagu e ndoolndoolaagu he waawnere. Geɗe « banndiyaagal » keewiino haa walliti añamleñameeɓe, ko wayi no Konngonaaɓe ɗiɗo waranooɓe he 2016, yanti e sarɗiyankooɓe ɗiɗo cakkiti sariya kaɓoowo e añamleñamaagu, e ngañgu, e ceerundal. Ɗuum fof e woodde addanaani ngonka kaa waylaade. Ko noon Hatem Nafti wiyi nde o holliri heerto (lannda) dawrugol bonngol gollortoo : heerto ngenndiiwo Tuunus heɓtinaama gila he hitaande 2018. Ko ngoo heerto ruttukeeciiwo caroowo miijooji nawtooji caggal e yiyde moojobbe he kala dille, caroowo miijooji « grand remplacement ».

Haalannde Kaysi Sayed haawnaaki

Yimɓe fof ina ceedii leydi Tuunus woni ko he iiñcuru mawndu, teeŋti to bannge faggudu e to renndo e to dawrugol. Ndeke Kayis Sayed won miijooji jogitii ɗi o haalaani. O waɗi uujiyankooɓe ko woytoraarndu caɗeele ɗe leydi ndii jookii he nder mum. Ɗum weeɓanii mo, so joopaade hoɓɓe leydi, wonaa kay etaade ñawndude saɗɗa ɓesngu, sompa mbaylaandi ittoori Tunusnaaɓe he heege e ɗomka, naatna ɗum en demokarasi.

Ina he caɗeele Tunusnaaɓe hannde yoɓde ñamaale Kayes Sayed, ɓeydagol njaru ñameele hono kosam e gawri e conndi mbaɗirteendi mburu. Njaru ceede Tuunus (dinaar) ustiima ko ina tolnoo he 10% : firti ko kala ko jaratnoo 100 dinaar, jarata jooni ko 110. Siftorde Covid-19 e kareeli hakkunde Riisi e Ukreen ko woytoraandu tan. Kaa ngonka jeyi dallillaaji haalannde hooreejo Tuunus ngam suuɗde caɗeele nderndere ɗe ɓe muti he nder mum en.

Heen sahaaji o joopotoo ko julankooɓe tokosɓe ɓe o wiyata ina moofta njeeygu mum en mbele ɓesngu ina heyɗa, murta. Sahaaji goɗɗi ko jaayndiyankooɓe, maa dente dawrugol maa pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ɗe o wiyi ndaranii ko leyɗe janane.

Hedde 9 lewu mbooy, o jokkondirii e Umar Siisoko Mbaalo gardiiɗo fedde faggudu CEDEAO. O holliti mo haala makko ko ko waylaa, waɗtaa ko o haalaani. O wiyi ko o “Afriknaajo etee omo faarnorii ɗum”. Kaa haala dow ñiiƴe ko haa wela Ɓaleeɓe Afrik, kono o haalii o waɗii ko woni miijo makko.

Ko he ndeen yontere o ƴetti sariya firtude diisneteeɓe ngalluuje (meeriiji), jooni ko kanko toɗɗotoo fotooɓe ardaade ngalluuje nder Tuunus. Ɗum ko keɓe gila he waklitere 2011 nde ɓesngu Tinusnaaɓe sompunoo. Ko woni yeeso daɗaani gite sibu ko nih Ben Aali fuɗɗorinoo hade mum riiweede.

Ko ina tolnoo jooni e duuɓi ɗiɗi, loowdi kala nde o haali ko wiyde won ñukkintooɓe ngam yoolde Tuunus, doole ummiiɗe caggal leydi. Hay sinno eɗen njenanaa ɓee uujiyankooɓe ko woytoraandu tan, ɓuri yaajde he haala makko ko sikkude yimɓe fof njiylotoo ko telɓinde leydi Tuunus, ellee ko kam woni nehaande winndere. Laaɓii noon Sayid Kayis (hayso innde makko ko hitowol Berbeer) anndaa daartol leydi Tuunus.

Holi KAYIS SEYID, Hooreejo leydi Tuunus ?

Kayis Seyid, jibinaa ko 22 Colte (feebariyee) 1958 nder wuro Tunis. Iwdi galle maɓɓe ko Beni Kiyaar en to diiwal Nabili fuɗnaange-worgo wuro Tuunus. O resi ko biyeteeɗo Ishraf Shebil, jeyaaɗo wuro Monastiir, ɓe ndañdii sukaaɓe tato, rewɓe ɗiɗo e gorko. Kayis Sayid janngii nder leydi Tuunus haa o heɓi ceedante toowɗe to bannge ñaawooje. O jannginii haa 1999 nder duɗe toowɗe to Tuunus. Kono kadi o ardiima goomuuji keeriiɗi to kuuɓal Maalde Aarabeeɓe.

O winndii defte keewɗe jowitiiɗe he ñaawooje. O tawtoraama batuuji keewɗi nder Tuunus e boowal mum haa arti nde Maalde Aarabeeɓe jooɗii Nuwaasoot he 1997.

O fuɗɗii naatde he “wooteeji” hooreleydaadal ko he 2019. Hay heerto dawrugol wooto o jeyanooka. Nde wonnoo omo teskoranoo nuunɗal, o yahdi hoore boowal ko Nabil Karawi mo o fooli nde o dañi toɓɓe 73 %. Caggal ñabbu Covid-19, o rokki hoore makko mbaawka hooreejo leydi timmuka he 2021. O riiwi jaagorɗe laamu fof, o dartini golle suudu sarɗiyeeji hade makko mumtude ɗum. Luulndiiɓe e fanniyankooɓe dawrugol njaggiri ɗum ko follo laamu (kudetaa).

He 2022, o winnditii doosɗe leydi kese teskoraaɗe waɗtude mbaawka fof he juuɗe makko. O waɗti heen fayndaare njuɓɓudi leydi Tuunus fawii ko he diine Lislaam. Luulndiiɓe ɓee noon ko saliiɓe ɗuum. Eɗen ciftora gila he Habib Burgiba, Tuunus ko leydi caliinoondi renndinde diine e dawrugol, ɗo debbo wellitaa sanne. Kayis Sayid firtii fof. Fanniyankkoɓe kollii Kayis Sayid jeyaa ko he miijanɗe “ ngenndiyankaagal Arab ”, o fuɗɗii tabitinde “jeytaare”  leydi leyɗe aarabeeɓe haa o wiyi “kala jotondiral he leydi Israayiil foti jaggireede ko jamfa mawɗo”. O holliri leydi Tuunus ko leydi aarabeeɓe, kala mo wonaa Aarabe jaggiraaka ko Tunusnaajo alaa kay ko haali jilliiɗo ɗoon.

Ko he 2023 o wiyi : “ujjujooji Afirknaaɓe Ɓaleeɓe ko moojobere ƴiiƴiire nder ɗee darorɗe teeminannde 21ɓiire, ɗi fayndaare mum laatii waylude ngonka renndo ɓesngu Tuunus, ngam waɗtude ndi leydi Afrik tan, ubba jeloode mayri leydi Aarabaagal e Lislaam”. Ellee leydi Tuunus woni ko nder doŋre Asiya maa Orop.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.