Juulde rewɓe to Likseyba

0
1540

Hono no rewɓe winndere ndee e rewɓe Muritani mawniniri 8 marse 2015, ko noon rewɓe falnde Likseyba mawniniri ñalngu nguu. Denndaangal rewɓe komin oo mbaawii renndude e ñalawma oo gila puɗal haa mutal to dingiral yeeso galle gardiiɗo falnde ndee. Ko e mbaadi Moritani ñalawma oo yuɓɓinaa sabu ko safalɓe e fulɓe e sooninkooɓe fof ndenndi e ñalawma oo, e tawtoreede gardiiɗo falnde ndee e meer komin Likseyba, hono Mohammadu Mustafaa Kan e diisneteeɓe mum e hoohooɓe nokku oo.

Hono no rewɓe winndere ndee e rewɓe Muritani mawniniri 8 marse 2015, ko noon rewɓe falnde Likseyba mawniniri ñalngu nguu. Denndaangal rewɓe komin oo mbaawii renndude e ñalawma oo gila puɗal haa mutal to dingiral yeeso galle gardiiɗo falnde ndee. Ko e mbaadi Moritani ñalawma oo yuɓɓinaa sabu ko safalɓe e fulɓe e sooninkooɓe fof ndenndi e ñalawma oo, e tawtoreede gardiiɗo falnde ndee e meer komin Likseyba, hono Mohammadu Mustafaa Kan e diisneteeɓe mum e hoohooɓe nokku oo.

Ñalnde heen ko yooɗi yiyaama e ngal dingiral gila e geɗe ndema e cañu e ñooti hàa e goobu e kocce ɗe pelle rewɓe peewnata e wuro haa yettii geɗe goɗɗe ɗe rewɓe ndillinirta sababuuji ngam moƴƴinde nguurndam .  Uddutiraa ko Quraana tedduɗo oo, caggal ɗum ko konngol udditirgol ñalawma oo e daande Kajjata Manngaan hooreejo fedde.

Caggal nde o bismii hoohooɓe falnde ndee, o wiyi : “konngol ena wiya ko waɗi waɗti laabi limtinɗi naattii buleet. E innde rewɓe falnde Likeyba rewrude e daande am miɗo weltii huccitinde e mon njettoor e calminaali am nde njaɓ-ɗon arde taweede nguu ñalngu e yeru no rewɓe aduna oo kala, haa arti e rewɓe Moritani. Minen rewɓe falnde Likseyba, emin njiɗi renndude e rewɓe aduna oo wullaango e gollal tawa fayndaare ndee ko addude gollal amen timmungal e ƴellitgol darnde debbo e nder ɓamtaare !

Banndiraaɓe rewɓe horsuɓe, nganndee e kala jookli mi tampataa mantirde on ɗemngal am, maa binndi am. Ciftoree ngol konngol teeŋtungol kala to gorko jom gollal yiyaa, won debbo cemmbinɗo sawndii ɗum. Mi siftora ɗoo yuman rewɓe, debbo jurum deero, kaaraysire, muñɗo, ɗooftiiɗo, golluɗo golle maantinɗe to fannu jeñtingol ngalu kam e renndo, mo hay nokku humpaani, oon woni Kadeyja bintu Kuwoyliil (moƴƴere Alla e makko). En njejjittaa ɓeen rewɓe afriknaaɓe jaambareeɓe faabinooɓe leyɗeele mum en sahnga nde caɗeele njolnoo, wayɓe no Aliin sitooy Jataa, Ndate Yalla, Pennda saar mo Ŋawle e ŋaaraango ekn. . . Ɓe ngollii golle maantinɗe ɗe daartol yejjittaa hay sahaa gooto ! En njejjitaani Dewal Sawa laamu debbo aarabe jaambaaro cuusɗo, cemmbinɗo woni Kanndoor laaminooɗo Misra, pirtunooɗo konuuji añɓe pellital e jaambaraagal mum ɓeen rewɓe e hono mum en limti-limtinɓe njayniima laabi men hannde enen rewɓe.

Ngaal jaambaraagal ɓe njoginoo wonti hannde jokkere konngol juulde rewɓe Likseyba. Ngaal jaambaraagal ɓe njoginoo wontii hannde wellitaare debbo kam e darnde mum e fannuuji faggudu kala keeriidi denndaadi laawdudi haa e fitiram golle ngam timminde ballal mum en e ɓamtaare. So mi yawtii ɗoon mi limta hoyreeɓe leyɗeele : Dilma Rusef to Bresil, Elen Jonson Seerlif mo Liberiyaa. Katrin Sammba Pansa mo Santarafrik, Kiristina Kirisneer Fernaandees Mo Arsantiin e Misel Baslee mo leydi Sili. Rewbe ñaawooɓe Karlaa del Ponte, Faatu ben Sudaan.

Rewɓe yeñtinooɓe ngaluuji mawɗi, ko nanndi e Ofrah Winfrey mo Dowlaaji Dentuɗi Amerik walla noddirteeɓe Nana Benz en to leydi Togo. Rewɓe jaagorɗe hono musiɗɗo Aysata Kan mo Daarel Barka, debbo gadano e Moritani wonde jaagorgal, Kadiija mintu Emiir debbo gidiiɗo naatde e gollorde laamu Moritani. Rewɓe ɗowooɓe kuuɓal hooreeɓe (pdg). Rewɓe diwnooɓe laaɗe diwooje, rewɓe ardiiɓe gollorɗi ngaluuji hono Peyaa Gey walla Mintu Foyja kam e tappiiji mum jooɗɗi ganndaaɗi nder e caggal leydi fof, Esa mintu Hemmaan, oon ko jeñtinoowo ngalu e fannu banngagol, njoofniren naalanke mawɗo hono Maaluma mintu Meydaa, carɗo pinal men e jookli kala. ”

“Hoohooɓe tedduɓe paamee ngol ciftingol darnde debbo e wellitaare mum firtaani waasde ɗooftaade wonaa kadi yiɗde wostaade aadaaji men moƴƴi guuraaɗi to bannge dewgal kono ko heɓde ndimaagu janngude, anndinde e gollaade e heɓde ngonka mum e ɓural. Onon rewɓe horsuɓe foti wonde ngoƴa men ko yuɓɓitinde koye men mbele wonana en ngartam, sabu ko en gollanooɓe ɓamtaare golle, e galleeji ko enen ngoni ngooroondi bamtaare faggudu e renndo kam e pinal, reenooɓe aada finaa tawaa e renndo men, ko en nehaande duɗal jannginirgal ɓesngu men, nguun ɓesngu noon eɗen ñaagaa nde mbaɗtaten e mum hakkille no feewi sabu en paggaaki ngalu ngu ina ɓuri ɓesngu, yo jaŋde maɓɓe e cellal maɓɓe laaɓal maɓɓe toppite, hoto mbelsindo-ɗen haa ɓe njana e ko bonnata nguurndam maɓɓe.

Ko noon ne kay wandiraaɓe worɓe horsuɓe, minen rewɓe mon horsuɓe, ko enen ndenndi ngal gollal paytungal e ɓesngu, eɗen poti toppitaade ɓamtaare maɓɓe haa ɓe ƴellitoo, ɓe keɓa mbaawka timmuka to bannge semmbe e ƴoƴre, ɓe nguura e sato rimɗungo, seniingo, suriingo e boomaare. Hoohooɓe tedduɓe, worɓe e rewɓe e onon yonta korsuɗo, mi waawaa joofnude konngol am e nguu ñalngu mawninaangu tawa mi wiyaani on yo on njooɓo pellital e muñal sabu ko onon ngoni leydi janngo.

Mi wiya on mo muñaani cuurki heɓataa ƴulɓe, ndaro-ɗee e jaŋde jibinana on moƴƴere. Miin yumma, mbiɗo wiya on onon sukaaɓe rewɓe yo on miijto no feewi, mbaylon jaɓɓal ndarana-ɗon koye mon mbele mbaawon fajde gacce janngo, paamee oɗon mbaawi wonde tawa on mballaaka, ko tiiɗnaare tan yettinta neɗɗo fayndaare mum. Kono kadi ena jojji laamiiɓe men miijtoo heen e kala fannuuji mbele cakka peeje moƴƴe palotooɗe ɗeen caɗeele ɗe ɓe kawrata ko wayi no reseede yontaani, bongol jaŋde, ownugol beeli, piyle e keɓtugol ekn, fof e wayde noon, won ko waɗaa heen e Moritani. . . kono haa jooni ena heddii. Kadi yo oo yawu nattu, yo oo njennoor e kiiɗal dokko, yo hakkeeji men korme, wonaa yo min cakke kono ko min keɓ ko min kaandi yontii. Banndiraaɓe rewɓe ɗo to potal rewɓe e worɓe e fannuuji golle himmiraa, mi wiya en enen rewɓe, yo en pellit nuun-ɗen, cuusen, ngollo-ɗen, njuɓɓen, njuɓɓinen pelle darotooɗe e yeñtinde ngalu, mbele janngo men ina ɓura.

Hoohooɓe tedduɓe, e innde rewɓe tawaaɓe ɗoo hannde, mi joofnataa tawa mi jaaraani ɓeen worɓe e ɓeen worɓe adduɓe balle mum en gila e ngalu e gollal haa e semmbin de mbele ñalngu nguu yahra no haaniri, onon kala, inɗe e jettooɗe, yo Alla teddin on. ”

Tesko-ɗen noon konngol noon jangtaama e Arab, ko biyeteeɗo khadeyja farayse ko kanko mawdo fedde rewɓe ndee Kajjaa Manngaan e pulaar ko Maamuudu Demmba Bah lollirdo Dooro Kudiyel e yeeso hoohooɓe ɓee.

Abuu Aamadu Joop to Likseyba