Faggudu Muritani : Bonannde ɓurtunde

0
1565

Ko ina wona duuɓi ko Muhammed wul Abdel Asiis ardii Muritani, yimɓe heewɓe ina ngoytoo bonannde jawdi hulɓiniinde. Go’o, heewɓe ceeraani e haalde e aybinde laamu nguu, ina mbiya ɗum honii jawdi leydi ndii, alaa ko woppi. Ɓe mbiy-maa seede majjum, ko kala ko ina doga to bannge faggudu e leydi hee, innde hooreejo leydi oo ina sowtee heen. 

Ɗiɗi, heewɓe ina kawri wonde peeje hooreejo leydi oo sakkitta ɗee ko peeje ɗe moƴƴaani, peeje booynirɗe jawdi. 

Ko ina wona duuɓi ko Muhammed wul Abdel Asiis ardii Muritani, yimɓe heewɓe ina ngoytoo bonannde jawdi hulɓiniinde. Go’o, heewɓe ceeraani e haalde e aybinde laamu nguu, ina mbiya ɗum honii jawdi leydi ndii, alaa ko woppi. Ɓe mbiy-maa seede majjum, ko kala ko ina doga to bannge faggudu e leydi hee, innde hooreejo leydi oo ina sowtee heen. 

Ɗiɗi, heewɓe ina kawri wonde peeje hooreejo leydi oo sakkitta ɗee ko peeje ɗe moƴƴaani, peeje booynirɗe jawdi. 

Ɓe limta heen gure cosaaɗe e ladde tuulaa heelaa, mahngo kanndaa keso donkaaɗo yo gas… Ɓe mbiya kadi “hay ko laamu makko gollata heen koo, heewaani feewde, ko no boni gollortee”, yeru, e wiyde heewɓe, mahngo gudroŋaaji peewniteeɗi hitaande kala… Tuggi 2008, nde o ari e laamu, faade hannde, ko  ina tolnoo 2006 miliyaar ugiyya depisaama, tawi ɓarakke mum alaa fof ɗo peeñi e nguurndam leydi ndii, wonaa to jaŋde e safaara, wonaa mahngo leydi ndii, wonaa to moƴƴitgol nguurndam yimɓe ɓee, sibu yimɓe fof ina nganndi wonde baasal ɓeydii ko yaajde e huuɓtodinde. 

To bannge porlugol jawdi ndenndaandi, e hitaande yawtunde ndee, yiilatnooɓe nokkuuji kaalis keewɗi nanngaama, sabu mum en tuumeede forlude kaalis. Ko goonga ɗuum na waɗatnoo ndeen, kono yimɓe mum keewraano no jooni nii, hay kaalis gujjetenooɗo oo ina woɗɗi ko wiyetee dirninaama e ɗiiɗoo duuɓi koo : ndeen ko capanɗe miliyoŋaaji so heewii, jooni wujjirtee ko miliyaaruuji. Tee, hay konu daɗaani e ceb-ceb baɗeteeɗo e kaalis njoɓɗeele koninkooɓe. Heewɓe noon ina mbiya “jaggetee tan ko famarɓe doole, kono dusooɓe ngalu leydi ɓee, ko dow ngoni, hay gooto joopotaako ɗum en”.

Hol ko iirti haala kaa jooni ?

Iirti haala ko haala cosgol Diiso Sukaaɓe Toownde (Haut Conseil de la Jeunesse) e njoɓɗeele joomum en eɓɓanaa. Won wiyɓe gila e jooni, hay innde ndee ko fuunti, sibu ɓe potnoo wiyde tan « Diiso Sukaaɓe UPR ».

Ko ñalnde alkamiisa 16 abriil 2015 laamu nguu fotnoo yuurnitaade sariya juɓɓinoowo ngoon diiso toowngo kono batu hilifaaɓe dirtinii ɗum haa yeeso. Wonaa njuɓɓudi ndii e hoore mum addi haala, addi haala ko njoɓɗeele maɓɓe. Ina winndaa e eɓɓaande sariya cosɗo Diiso sukaaɓe ngoo : « hooreejo Diiso sukaaɓe toowngo tolnondiri ko e kalifu, kamɓe poti ndaamordi. Terɗe 13 yiilirde keddiiɗe ɗee tolnondiri, poti ndaamordi ko e halfinaaɓe golle wonduɓe e hooreejo hilifaaɓe ». Kalifu noon ina heɓa fotde 1 600 000 UM. Kalfinaaɗo golle ina heɓa 1 050 000 UM. Kaalis potɗo nii ina tottee yimɓe ɓe ngalanaa leydi hay nafoore wootere,  so wonaa wurde e warñeende gollotooɓe.

Hannde, won ɓe kulaani wiyde « ko bonatnoo, bonii, leydi ndii reftotaako » sabu ngardiigu neɗɗo gooto « mo alaa kattanɗe ardaade, mo nuunɗaani ». Ɓe ndokka yeruuji garooji ɗii :

Ɓolgol pelle faggudu : Ko ardii fof, ko ɓeydagol kubbal biyeteengal TVA, ngal yimɓe fof njoɓata rewrude e faktiiraaji telefoŋ walla nternet walla Mauritel, Oon TVA ɓeydiima tawi alaa fof hujja. “Tee ɗum ko  laamu ina wujja ɓesngu mum.” Yeru goɗɗo, ko coodgu petroŋ yanii ko ina addana coodgu mum ustaade ko famɗi fof 100 mb e liiteer kala. Kono laamu ina jokki wujjude miskineeɓe, sibu coodgu petroŋ ina battina e denndaangal geɗe kuutortooɗe. Tee oo kaalis fof alaa ko nafti hay dara ɓesngu nguu.

Gollotooɓe SNIM ngeddiino golle lebbi ɗiɗi haa njahdi e naange, hooreejo leydi oo ina ɗuurnii ɓe. Waɗi en wiyde hooreejo leydi, ko kanko yamirta kala ko ina dilla e leydi hee, gardiiɗo SNIM oo e hilifaaɓe ɓee fof, alaa feere cuusi umminde o yamiraani. Ko maa o arti njillu makko to fuɗnaange leydi too, o yuɓɓini yeewtere jaaynde, o wiyi wonde « ko gollotooɓe ɓee e ɓesnguuji mum njogori tinde gerew oo » : haala pirtoowa wonde ɗum wonaa haaju makko, ko kamɓe njogori maayde heege. Ndaa noon, SNIM woni gollorgal leydi ndii ɓurngal mawnude, sibu, gaa gaa laamu, ko kanngal ɓuri fof heewde gollotooɓe, angal gollina hedde 6000 neɗɗo, kanngal difii ko ɓuri heewde e bidsee laamu, hokkata leydi ndii ko ɓuri heewde e weccudi… Ndaa kadi, nde weli ndee, sibu e duuɓi ɓennuɗi fof njaru njamndi e kiri e kaŋŋe ina toownoo no feewi, kono battinaani e nguurndam liggotooɓe ɓee walla e ƴellitaare leydi ndii. Oon sahaa laamu nguu ittii e kaalis SNIM capanɗe miliyaar ugiyya booynii ɗum e geɗe ɗe ngalaa ngartam (yeru ñamlude ɗum kaaldaaɗo ina yoɓraa boowal kanndaa ɓooyɗo oo, fotde miliyaaruuji 15, walla ƴettude ko foti noon ina sooda diwooje…). Ɗum noon ko gollotooɓe ɓee ɗaɓɓi yo ɓeydane njoɓdi koo, ko fotde mum en, tee ko ɓe nanondirnooɓe ɗum e sosiyatee oo gila 3 mee 2014, njoɓɗeele maɓɓe ina ɓeydee tuggi 1 oktoobar 2014, SNIM (walla mbiyen tan laamu) jamfii ɓe. Ɓe ɗaɓɓi kaaldigal, SNIM salii haa yoori, ɓe pelliti waɗde geroo. Peeje fof laamu nguu waɗii ngam bonnude geroo oo ronki : gila e njeenaaje, haa e ceerndugol to bannge leƴƴi walla politik, ɓe ndonki. Ko maa hooreejo leydi oo huccani njillu mum toon, nde rewri e sehil mum gardiiɗo meeri Suwoyraat ngam dañdude e gollotooɓe maslahaa ina ɓamta tawa hay gooto fawetaake kuugal, aɓe njoɓee labbi maɓɓe ɗiɗi geroo ɗii, kaaldigal ɓamtee. Hooreejo leydi oo wiyi maa waɗtan ɓe heen lewru woɗndu tawa itti ko e poos mum. Hol to o dañi oon kaalis ? Hade 2008, ko o soldaat tan o wonnoo. Ko o ardii leydi ndii, njoɓdi makko ina wiyee ko hedde miliyoŋaaji tati lewru. Hay ɗuum ne, laamu nguu (SNIM) hollaani kellifuya sibu fuɗɗorii ko waasde ɗooftaade (kadi) ko nanondirnoo e gollotooɓe ɓee.

“Bonannde jawdi ndee ina fanti haa ko en mbaawaa ɗaminaade ummitagol SNIM ɗoo e duuɓi 20” e wiyde Wul Waghef. Waɗi noon, ko gaagaa bonannde kaal-ɗen dow  ndee, miliyaaruuji keewɗi goɗɗi mbaɗanooma e eɓɓaaɗe ɗe njuurnitaaka no moƴƴi, battinɗe woppeede (yeru Tasadit e goɗɗi). Yanti heen kaɓirɗe keewɗe coodaama coodguuli ɓurtuɗi tee kuutoraaka no haanirta nii, tee toppitaaka e lebbi ɗiɗi geroo ɗii.

Yeru goɗɗo bonannde jawdi, ko kanndaa keso oo. Ina wiyee wonde e hitaande 2009, nde Muhammed Abdel Asiis, persidaa Muritani yahi to Turki, yiyndiri e hooreejo ndiin leydi, hono Erdogan, ɓe kaaldiino haala kanndaa moƴƴo wonannde Muritani. Oon halfini kabine mahngo kanndaaji leydi mum ina wiyee TAV, mo nganndu-ɗaa ko kam hesɗitini kanndaa Istammbul e mo Tunus e yoga e kanndaaji Orop fuɗnaange, e mo Doha, yo yuurnitano Muritani ko waawi waɗeede. TAV ina seedtanaa no feewi mbaawka to oon bannge. Oon kabine waggini kesɗitingol kanndaa Nuwaasoot goodaaɗo hannde oo, sibu o tawii lappi (pistes) ɗii ina moƴƴi no feewi, alaa ko foti ɓeydeede so wonaa aerogare oo (woni ɗo birooji e ɗo yimɓe ngonata ɗoo). Tee TAV naamnaaki hay mbuuɗu so wonaa yiilde nokku oo fotde duuɓi seeɗa ngam heɓtude fereeji mum, hono no heewi waɗireede e nder winndere ndee kala. So nde jam ndee, kirɓo-ɗen ndeen feere. Alaa, laamu Muritani (ɗum noon hooreejo leydi men peeleelo oo, ganndo oo), suɓii ko mahde kanndaa keso jaroowo capanɗe miliyaaruuji, tee halfini ɗum sosiyatee mo alanaa ɗum hay karallaagal gootal, hay humpito wooto, hay ngalu ngootu, yo mah oon kanndaa. Oon kanndaa fotiino gasde gila 2013, kono haa hannde gasaani, wattini ko hooreejo leydi ina ƴetta kaalis SNIM (warñeende gollotooɓe) ina ñamla ɗum joɓaaɗo haa timmi ina ronki joofnude golle mum, tee hay ko fuɗɗaa heen koo ina wiyee moƴƴaani. Kanndaa mo nganndu-ɗaa kadi en coklaani ɗum jooni.

Feere fuuynde woɗnde ko eɓɓaande wiyeteende Mauritania Airlines International (MAI), tafaaɗo e dow keeci jawdi laamu tawi alaa battane, sibu alaa ngartam, “alaa ko nafi so wonaa alɗinde ɓeen ɓadiiɓe hoore dowla, walla ɗanle mawɗo leydi ɗe ngalaa hoore, ngalaa laaci.”

Ɗum jiidaa e 50 miliyoŋ dolaar (hedde 15 miliyaar ugiyya) ɗi Sawuud rokkunoo leydi men, ɗi hay gooto anndaa ɗo naati, hay so tawii hooreejo leydi oo wiyii kam e hoore mum wonde firlitii heen huunde… Ɗumɗoon noon rewaani laawol sibu rewaani suudu sarɗi tee alaa fof ɗo feeñi e ɓeto kaalis leydi ndii.

Eɗen njaakorii tan ko haaletee e jom suudu mawɗo leydi wonaa goonga, sibu jaayɗe kaawɗe ƴettitii kabaaru oo, so wiyde wonde jom suudu mawɗo leydi oo jaggama to Pari ina saawi 2 500 000 oroo (miliyaar ugiyya) ina yiyloo soodde toon galle. So tawii ina woodi, hol to o heɓi ndii jawdi fof ? Hol no ndii weccudi fof yaltiri Mauritani ?

Ɗumɗoo jiidaa e ngaluuji booynaaɗi e mahngo gure nder ladde tuulaa heelaa, biyeteeɗe Chami  e Nbeïket Lahwach, jiidaa e milyoŋaaji ton isaas ɗanle hooreejo leydi keewɗe ɗe ngalaa ngartam ekn…

Muttaar