Teeminannde ɗiɗmere kaanankiri Maasina

0
2260

Fedde ngam guurtingol Wuro Hamdallaay hormaango ngoo (Association pour la Réhabilitation de la ville Sainte de Hamdallay), sera Mooɓti, yuɓɓinii kawtal manngal e lewru Mbooy (Marsa) 2019 to wuro Bamako ngam wuurtinde Teeminannde ɗiɗmere gaafgol Laamaandi Fulɓe Maasina ina wiyee kadi Laamaandi Diina Hamdallaay.

En ndañii tawtoreede kawtal ngal e dow noddaango musiɗɓe men Tabital Pulaagu Mali kam e fedde « Action Delta Sévaré ». Ngal jooɗii ko e balɗe ɗiɗi, ñalnde 22 e 23 Marsa 2019. Ardii  yuɓɓo kawtal ngal ko musiɗɗo men Bubakara Siiseh, taani mum Alfaa Nuhum Ɗahiiru.

Tiitoonde kawtal ngal ko Teeminannde Ɗiɗmere gaafgol Laamaandi Fulɓe Maasina tuggude 1818 haa 2018, wona duuɓi 200, teeminanɗe ɗiɗi. Laamaandi Diina Hamdallaay woodii hakkunde 1818 e 1862. Sosi ndi ko Aamadu Hammadi Buubu Bari (Seeku Aamadu). O jibinaa ko e hitaande 1775, o sankii ko 1845. Refti e makko ko ɓiyiiko Aamadu Seeku (1811 – 1853), waɗtindii ko taaniiko Aamadu mo Aamadu (1853 – 1862).

Paandaale Kawtal teeminannde 2ɓere Laamaandi Fulɓe Maasina

Payndooje kuɓtidinɗe ɗe pawii ko e mbaydiiji ɗiɗi : Mbaydi 1: addude ballal e wiɗtooji jowitiiɗi e nguurndam dawrugol e njuɓɓudi e diinewal Laamaandi Fulɓe Maasina.

Mbaydi 2: doolnude « ziyaara » wuro Hamdallaay, nawdude ɗum e wuurtin’de teeminannde 2ɓere Laamaandi Fulɓe Maasina e fawaade e koɗdigal moƴƴal hakkunde leñƴi.

Payndoole keeriiɗe kawtal ngal ko ɗee: – Yuurnitaade daartol Laamaandi Diina Hamdallaay mo Seeku Aamadu Bari e fawaade e wiɗtooji kesi ; -Anndude holi Seeku Aamadu, nguurndam makko e golle makko, e laamu makko ; - Jeewte baɗeteeɗe ngalɗina binndanɗe goodaaɗe ; - Yerondirde ko woodnoo e ndee Teem. 19ɓiijo e kew-kewe hannde nder Saahal ɗee ;- Yiytude peeje gaddooje jam e kisal nder Ndenndaandi Mali e keeringal, e Saahal e kuuɓal.

So ɗum dañii waɗeede, ina ɗaminaa ngartam moƴƴam haa teeŋti noon e ɗam-ɗoo : - Daartol Diina Maasina e Seeku Aamadu, won’dude e duttorɗe binndaaɗe ; - Yaltinde defetere renndinoore jeewte ɗee kala; - Laawɗin’de gese njiylaw e wiɗtooji kese; - Yuɓɓin’de ciimtol jumɗungol kawtal ngal kala.

Kawtal ngal waɗii jeewte 15. Wootere heen fof maa mbiyen ɓuri keddiiɗe heewde nafoore, jaŋnginooje renndo e nguurndam e daartol koɗki Fulɓe Maasina nder kofol maayo Jaaliba.

Jeewte baɗaaɗe ɗee nganndinii ko heewi haa arti e sarɗiyeeji renndo Maasinankooɓe e jokkondiral mum en e leƴƴi (leñƴi) koddaaɗi. Kono masalahaa aduna ɓe lelnunoo fof firtaama gila e koloñaal haa heɓi laamɓe caggal nde wiyaa Mali heɓii jeytaare. Hannde ko laamu ndenndaandi Mali wuurti yimɓe woɗɓe yoo njah mumta Fulɓe e Maasina. Warngooji baɗooji toon ɗii ko nelaaɓe ngollata ɗum. Ñalnde min njettii Bamako ko ñalnde heen boomaare Ogosagu waɗi.

E ngoo wuro, ñalnde 23 Marsa 2019 (ko ñalnde heen njetti-ɗen Bamako), bone heɓii kaaɗtudi mum : ko ina ɓura 170 Pullo kirsaama, nduppaama, njargaama, cukalon e rewɓe horiiɓe, nayeeɓe rewɓe e worɓe. Won heen nduppaa ko ina nguuri. Woɗɓe kirsaa, koyɗe e juuɗe e noppi tawƴee joom mum ina wuuri. Dan Na Ambasagu e maaldiiɓe mum, hannde, daranii ko miijanteendi ngam mumtude leñol Fulɓe, hono no Tutsi’en mbaɗanoo Rwanda e hitaande 1994.

Eɗen ndentoo noon e ko dogata e “ojooji” e “wideyooji”, ko ɓuri heen heewde ngonaa goonga. Yeru mum ko ko wiyatee ko Dogon en mbarata Fulɓe koo : warooɓe ɓee ko laamuuji Mali e Farayse neli ɗum en. Sikke alaa aɓe kuutoroo Dan Na Ambasagu (Waañooɓe Mbakkiliima e Allah), ko ɓuri heen ko leƴƴi goɗɗi. Harbiyankooɓe ɓe njeyaaka e leydi njiyaama ina njahda e harbiyankooɓe Dan Na Ambasagu. Ina e ɓee harbiyankooɓe ko « mercenaires » (yoɓaaɓe ina kaɓee) ummiiɓe haa Kodduwaar e Liberiyaa e Siera Lewon. Ko yoɓaaɓe yo njah mbaroya Fulɓe sibu kam en fof ko wonanɓe Jihaadi. Holi gadduɗo ɓe, holi joɓoowo ɓe, holi gardiiɗo ɓe ? Haa jooni ɗee naamne ngalanaaka jaabtowol, kono yimɓe ina njenanaa aɗum weli Dowla Mali.

Dan Na Ambasagu e wallidiiɓe ina ndoolni sanne. Aɓe kuutoroo kaɓirɗe bonɗe (wutteeji-njamndi e kanuuji) ɗi waawata jogaade tan konu Dowla. Iwdi ɗee kaɓirɗe haa e oo hannda nganndaaka ɗo ummii kono ina sikkaa ko dowla Mali e Serval ndokki ɓe ɗum.

Fulɓe Mali ngalaa hannde ballo. Ko fulɓe tan poti wallude koye mum en. To ngoon senngo, Fulɓe inana kaɓtoo, Fulɓe woɗɓe nootitiima e maɓɓe, woɗɓe ngaddii balle mum en to ceede. Heddii ko kala kattanɗo ina jogii no waawi wallirde : so nootitaade e wulaango jamma daccitaake e gooto.

Caggal nde njokkondir-ɗen e jeyaaɓe toon ummiiɓe gure Mooɓti e Konna e Konsa haa heɓi ummiiɓe Tummbukutu e Gaawo, en paamii heen ko heewi. Hay nih Aamadu Kufa inneteeɗo oo, en keɓii silsil makko. O wonaa Pullo, ko o Bellah (Targi Ɓaleejo) mawnuɗo Kuufa, nehiiɗo e pinal Fulɓe. O ardi ko e yumma makko ina hurtii galle Ceerno wuro Kuufa.

O sosi dillere jihaadi hesere jibinaama e 2015, wiyeteende “Maalde ngam Ndimaagu Maasina”. Ardii Teskaade Fulɓe fof ko maaldiiɓe jihaadiyankooɓe ngam siftorde daartol laamaandi Maasina nder teeminannde 19ɓiire (o jaggiri ɗum ko e ndonu maɓɓe), Aamadu Kuufa noddi yo juulɓe fof ngar ngam haɓde e laamu Mali. E nder « kutbaaji » o waɗata nder jumaaji, omo hollita o haɓaani e Dogon en, o haɓaani e Wambarakooɓe… o daranii ko potal renndo leƴƴi fof, mbele jaanduyaagal ina natta, macungaagu mumtee haa laaɓa. Ndeke wonaa Fulɓe o haɓantoo, o haɓata ko e Fulɓe. ko kanko addani leƴƴi keddiiɗi ɗii ɓeydaade añde Fulɓe ngati ɗi njaggiri mo Pullo Jihaadiyanke. Ɗum ina siftina nde yimɓe fof njaggiri Tuwareg en fof ko e MNLA njeyaa.

Ndeke, hoto Fulɓe paayondir añɓe mum en. Hannde oo, ko woni Maasina koo woni Burkina (Ansar ul-Islam), woni Nijeer, woni Nijariya e Kameruun (Boko Haram). Alaa baɗɗo kantare Ogosagu so wonaa dowla Mali e konu Farayse “Serval” e Barkane e G5. No konuuji janani mbayi heewde nder Kofol Maayo Jaaliba, ndonkaani haɗde ɗii boneeli. Kono ko kamɓe mballitta ɗi ngam wiyde ina kaɓa e “jihaadiyankooɓe” Fulɓe. Ko e maɓɓe hare Fulɓe foti huccitde, gila e dawrugol haa e jeeyngal e bayyinde golle bonɗe baɗeteeɗe toon ɗee. No boneeli Ogosagu mbayi mawnude, haa jooni alaa e war-koyeeɓe ɓee jaggaaɗo. Ndaw ko haawnii.

Aamadu Malal Gey, wiɗtiyanke keeriiɗo

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.